Franja

breskova kodravost stalna zveza
botanika Taphrina deformans (bolezen) ▸ barackfa levélfodrosodása, tafrinás levélfodrosodás
Sopomenke: kodravost breskev

breskov škrlup stalna zveza
botanika Venturia carpophila (bolezen) ▸ ventúriás varasodás

brestov pridevnik
(o drevesu ali delu drevesa) ▸ szilPovezane iztočnice: holandska brestova bolezen

broncopolmonare agg. bronhopljučen, nanašajoč se na dihala, dihalen:
affezione broncopolmonare bolezen dihal

bronhialna astma stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ bronchiális asztma

bronhitis samostalnik
medicina (bolezen) ▸ hörghurut, bronchitis, légcsőhurut

bronzino agg.

1. bronast

2.
mal bronzino, morbo bronzino med. Addisonova bolezen

bruceloza samostalnik
veterina, medicina (bolezen) ▸ brucellózis

BSE samostalnik
veterina (bolezen goveda) ▸ BSE [bovin spongioform encephalopathia]V boju proti BSE so oblasti v ZDA že odredile zakol 450 telet. ▸ A BSE elleni küzdelemben az amerikai hatóságok már 450 borjú levágását rendelték el.
Sopomenke: bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija

bubonska kuga stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ bubópestis

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

caisson [kéisən] samostalnik
municijski voz, keson; zvon za podvodna dela

caisson disease kesonska bolezen potapljačev

calculātiō² -ōnis, f (calculus) bolezen kamnica: Cael.

calculus -ī, m (demin. calx²)

1. kamenček, kamenec: Vitr., Plin., Q., qui (Demosthenes)... coniectis in os calculis... versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci., dumosis calculus arvis V. prod, calculi arenae Vulg.; pren. o govoru: qui tenui venula per calculos fluunt Q.

2. occ.
a) računski kamenček na računski deščici, met. račun, obračun: calculi et rationes O., calculi error Icti., ad calculos vocare amicitiam Ci. preračunati, voluptatum calculis subductis Ci. ko so preračunali dozdevni užitek, vocare aliquem ad calculos L. obračunati s kom.
b) v najstar. dobi kamenček za glasovanje, glasovalni kamenček, beli je označeval odobravanje ali oprostitev, črni pa neodobravanje ali nasprotovanje: mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpā;... et omnis calculus immitem demittitur ater in urnam O., calculus iudicalis Cod. I., calculis omnibus Ap. soglasno, album (gl. albus) calculum adicere errori nostro Plin. iun. odobriti.
c) kamenček na igralni deski (podobni šahovnici), igralni kamen: Sen. ph., Cael.; igra se je imenovala latrunculorum et duodecim scriptorum ludus: Q. Ti kamenčki ali podobice so bili iz stekla (vitrei), draguljev (gemmei), slonovine (eburnei), voska (cerei ali cerā ficti), in sicer dvobarvni (bicolores, discolores): latrocinii sub imagine calculus ibit O., cum medius gemino calculus hoste perit O; od tod pren.: concedo tibi, ut calculum reducas Ci. fr. = da... nazaj vzameš, da dejanje prekličeš.
č) kamenček, kakršne so imeli Tračani v spomin na kak pomemben dogodek, bele v spomin na srečne, črne na nesrečne: Plin.; od tod pren.: o diem latum notandumque mihi candidissimo calculo Plin. iun.
d) kamen v mehurju, mehurni kamen, kamnica (bolezen): Suet., humanus Plin., calculum eximere, evellere Cels., calculi dolore consumi L. epit.

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

cancer² -crī, m (prim. gr. καρκίνος rak, κάρκαρος trd)

1. rak, sladkovodni in morski: O., Col., Plin. idr., cancri digiti primores (rakove škarje) Varr., neve rubentīs ure foco cancros V.

2. pren. Rak (ozvezdje, v katero stopi sonce 21. junija, zato rakov povratnik): Ci. (Arat.), Lucr., O. idr.; met. pesn.
a) jug, južna stran: ter gelidas arctos, ter cancri bracchia vidit O.
b) poletna vročina, pripeka: aestus erat, fervebant bracchia cancri O.

3. rak kot bolezen, ulje, gnojavica, karcinom: Ca., Cels., Vulg. idr., malum immedicabile cancer O., in mammilla cancrum habere Aug.

Opomba: Cancer kot bolezen tudi z gen. canceris: Arn. in v pl. canceres: Ca.; v tem pomenu tudi v neutr. sg.: Quadr. ap. Prisc., Cypr.

cancerōma -atis, n (gr. καρκίνωμα) bolezen rak: Ap.; kontr. cancrōma: P. Veg., spačeno canchrēma -atis, n: P. Veg.

capillātiō -ōnis, f (capillātus)

1. lasje: Paul. Nol.

2. pren. neka bolezen: Cael.

carbunculus -ī, m (demin. carbō)

1. ogelc, ogelček: Corn., spirans c. Ap. tleč; pren.: amburet ei misero corculum carbunculus Pl. mu bolečina razjeda ubogo srčece.

2. pren.
a) α) rdečkast dragulj, karbunkel, ognjenec, hijacint ipd.: Plin., Vulg., Isid. β) rdečkasti lehnjak: Varr., Vitr. idr.
b) bolezen α) ulje, tvor, prisad: Cels. β) drevesna bolezen (z)oglenenje brstja zaradi sončne pripeke: Col., Plin.

carcinōma -atis, n (gr. καρκίνωμα) živa rana, rak (bolezen), karcinom: Ca., Cels., Plin.; pren. kot psovka nepoboljšljivim ljudem: Augustus ap. Suet.