Franja

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

placer* [-zc-] ugajati, všeč biti, prijati

si le place a V. če Vam prija
si le place če se Vam ljubi
eso se hace, lo que a Dios place človek obrača, bog pa obrne
pluguiera a Dios bog daj

pláčati (-am) | plačeváti (-újem) perf., imperf.

1. pagare:
drago plačati pagare caro
vnaprej plačati pagare in anticipo
plačati v gotovini pagare a pronta cassa, sulla cavezza
plačati v naravi pagare in natura
plačati ob prejemu blaga pagare alla consegna
plačati v obrokih, z gotovino pagare a rate, in contanti
plačati komu pijačo pagare, offrire da bere a qcn.
Natakar, plačam! Cameriere, il conto!

2. pagare, liquidare, saldare; versare; soddisfare:
plačati carino (za) sdaziare, sdoganare qcs.
plačati dolg soddisfare (a) un debito
plačati račun saldare il conto
plačati menico onorare una cambiale

3. pren. pagare, remunerare:
Bog plačaj Dio (glie)ne rimeriti
pren. plačati z glavo, z življenjem pagare con la vita
pren. to mi boš plačal me la pagherai
pren. plačevati ceho za druge, plačevati tuje grehe pagare per gli altri

plaire* [plɛr] verbe intransitif ugajati, biti všeč, goditi, biti pogodu, prijati

se plaire uspevati (živali, rastline); rad imeti, najti veselje, všečnost (à v)
se plaire à être avec quelqu'un rad biti s kom
je me plais à la campagne rad sem na deželi
comme il vous plaira kakor hočete
il ne fait que ce qui lui plaît naredi le to, kar hoče
elle se plaît aux mathématiques všeč ji je matematika
mon frère se plaît à escalader les roches moj brat ima rad plezanje po skalah
plaît-il? (kako) prosim?
s'il vous plaît prosim
plaise, plût à Dieu! bog daj!
à Dieu ne plaise! bog ne daj!

plȁkati plȁčēm jokati: plakati nad kim, za kim, od radosti, zbog čega; plakati iza glasa glasno jokati; plače loza; plače na te sva Bosna za tabo žaluje vsa Bosna; plače kao kiša, kao ljuta godina zelo joka; to je bogu plakati to je, da se bogu smili, bog usmili

please [pli:z]

1. prehodni glagol
ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

2. neprehodni glagol
dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

it pleases me, I am pleased with ugaja mi
I'll be pleased veselilo me bo
I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
please yourself postrezi si, kot želiš
only to please you samo tebi na ljubo
please God če bog da
if you please če dovoliš, če ti je prav
and now if you please zamisli, lepo te prosim
please prosim
please not prosim ne

Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.

Plūtus -ī, m (Πλοῦτος) Plútos (Plútus), bog bogastva: Ph.

pokárati pòkārām pokarati, ošteti: otac bi nas znao i pokarati da ne vičemo; bog ga je pokarao bog ga je kaznoval

poklícati (-klíčem) perf. ➞ klicati

1. chiamare, richiamare:
poklicati nazaj revocare, richiamare, chiamare indietro

2. invitare; convocare:
sodišče ga je poklicalo za pričo è stato convocato dal tribunale in veste di testimone

3. chiamare, mandare per:
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico

4. chiamare, svegliare

5. (po telefonu) chiamare, telefonare, dare un colpo di telefono

6. pren. predestinare; rel.
Bog ga je poklical k sebi Dio l'ha chiamato a sé
poklicati koga na svatbo invitare qcn. alle nozze

pôkoj (-ója) m

1. pensione, pensionamento; riposo:
iti v pokoj andare in pensione, a riposo; pensionarsi
učitelj v pokoju maestro in pensione, pensionato

2. quiete, pace, requie:
tavati okrog brez pokoja vagare senza tregua
rel. Bog mu daj večni pokoj riposi in pace

pomaga|ti (-m)

1. človeku: helfen (priti dol hinunterhelfen, herunterhelfen, gor hochhelfen, emporhelfen, heraufhelfen, hinaufhelfen, naprej weiterhelfen, nazaj zurückhelfen, noter hineinhelfen, hereinhelfen, ven hinaushelfen, heraushelfen)
pomagati komu na noge (jemandem) auf die Beine/Füße helfen (tudi figurativno)
pomagati komu obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen

2. (biti v pomoč/ priskočiti na pomoč) človeku: (jemandem) Hilfe leisten, beistehen, Beistand leisten; (priskočiti na pomoč) beispringen, pri kakem nujnem delu: aushelfen, pri delu: mit anfassen
pomagati do česa verhelfen zu

3. (biti v pomoč) pri delu, organizaciji ipd.: sich nützlich machen, behilflich sein, mithelfen (bei), Hilfe leisten

4. državi, podjetju, društvu ipd.: behilflich sein, Beistand leisten, Hilfe leisten, an die Hand gehen

5. v neugodnem položaju: Abhilfe schaffen

6.
malo pomagati (pogoljufati) nachhelfen

7. pri čem slabem, pri kaznivem dejanju: Handlangerdienste leisten
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
|
pripravljenost pomagati die Hilfsbereitschaft
pripravljen pomagati hilfsbereit, hilfswillig
znati si pomagati sich zu helfen wissen
tu nič ne pomaga es ist nichts zu machen
to mi nič ne pomaga damit ist mir nicht gedient
Bog pomagaj! Helf Gott!
pomagaj si sam selbst ist der Mann

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati (-am)

A) imperf., perf.

1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
pomagati sosedu aiutare il vicino
pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

1. aiutarsi:
pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
PREGOVORI:
pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

pomo|či [ô→ó] (-rem) helfen
figurativno pomagaj si sam in bog/Bog ti pomore hilf dir selbst, so hilft dir Gott

pomòći pòmognēm, pomòzi, pomògoh pȍmože, pòmogao pomògla, pòmognūt -a
I.
1. pomoči, pomagati: pomoći komu u čemu, komu iz vode; pade u postelju, ne pomogoše mu ni trave, ni bajanje, ni molitve; u ono doba ljudi nisu spavali ni sedeli, ali da bog pomože niso spali ne sedeli, bilo je, da bog pomagaj!; oni mi nisu ni rod ni pomozi bog nismo si med seboj čisto nič; pomozi bog (pozdrav), bog ti pòmogao! (odzdrav); on je pomozi bog, čaršijo, na obadvije strane obrača plašč po vetru
2. podpreti: pomoći koga novčano
II. pomoći se pomagati si med seboj

poplača|ti (-m)

1. koga za kaj (jemanden) entlohnen, belohnen, (etwas) entgelten
figurativno poplačati z nehvaležnostjo mit Undank belohnen

2. postopoma: abzahlen; dolg, dolgove: tilgen, abstatten (eine Schuld tilgen)

3. enako z enakim: vergelten (Bog ti poplačaj Vergelt's Gott; stoterno poplačati hundertfach vergelten, zlo z zlom Böses mit Bösem vergelten)

popláčati payer (tout ali entièrement), rémunérer, rétribuer, récompenser quelqu'un de (ali pour) , reconnaître ; (dolg) s'acquitter, rembourser, rendre

poplačati dolgove payer (ali s'acquitter de) ses dettes
poplačati koga z nehvaležnostjo payer quelqu'un d'ingratitude
bog vam poplačaj! Dieu vous le rende!

popláčati (-am) | poplačeváti (-újem) perf., imperf.

1. pagare; saldare:
poplačati dolg saldare il debito

2. ricompensare, ripagare; contraccambiare; rifondere, rimunerare, risarcire; rimeritare:
poplačati dobroto z nehvaležnostjo ripagare la bontà con l'ingratitudine
poplačati škodo rifondere i danni
Bog vam poplačaj Dio gliene rimeriti!