Franja

īn-struō -ere -strūxī -strūctum

I.

1. z zunanjim obj.: vde(va)ti, vtakniti (vtikati), vstaviti (vstavljati), vložiti (vlagati) v kaj, položiti (polagati) na kaj: contabulationes in parietes instruxerunt ita, ut … C., tigna C., in cloacarum parietibus tubulos Vitr.

2. s prolept. obj.: napraviti, narediti, (z)graditi, postaviti (postavljati): audierunt muros instrui N., murum coctili latere Cu., aggerem T., tuguria conchis Cu., in altum editas arces Sen. ph., mensas V., opus O.

3. metaf. napraviti, pripraviti (pripravljati), (o)snovati, narediti, prirediti (prirejati), urediti (urejati), nabaviti (nabavljati), oskrbeti (oskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dognati, (iz)oblikovati: epulas L., convivium Cu., convivia sumptuose Lact.; pren.: hoc ipsum iudicum … a matre eius instruitur Ci., ut idem accusationem et petitionem instruat Ci., instruendae fraudi intentus L., dicta ad fallendum i. L. na prevaro nameriti, omnes sycophantias i. et comparare Pl., (alicui) insidias i. Cat., Iust., inter concordantes odia Iust. vzbuditi (vzbujati), iam instructa sunt in corde consilia mea Ter., victoriam alienam Iust., iter Plin. iun., (alicui) aurum atque ornamenta Pl., alicui aurum atque vestem muliebrem Pl., agrum atque aedes sibi Pl., servientis servitutem sibi Pl.

4. occ.
a) (vojsko) razvrstiti (razvrščati), v bojni red postaviti (postavljati), urediti (urejati): instruite vestros exercitus! Ci., ille aciem instruit Ci., P. Decius instructā acie vitam suam devovit Ci. v bojni vrsti, agmen, legiones, ordines, copias, elephantos i. C., L., Cu., Q., suos pugnae (dat.) i. S. za boj, instruite contra has copias vestra praesidia Ci., contra Afros aciem i. Eutr., se proelio S., Romanus dimicationi ultimae instructus intentusque L. oborožen in pripravljen, statio composita instructaque in subitos tumultus L., insidias i. L. zasedo postaviti.
b) napotiti koga na kaj, pripraviti (pripravljati) koga za kaj: aliquem ad alterius caedem L. —

II. z abl.

1. opremiti (opremljati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati) s čim, opraviti (opravljati): mensas epulis O., cultibus suis Herculem instruit (Omphale) O. ga opravi s svojim lišpom, vias copiis T. zasesti, civem sceleratum copiis Ci., tabernaculum omni luxu Cu., aliquem viatico Vell., frumento et stipendio viatorem Iust., aliquem mandatis L.; pogosto samo: instruere domum Ci., N. s pohištvom oskrbeti, opraviti, aedes instructae Ci., classem i. Iust., Q. z vojaki oskrbeti, classis instructa atque ornata Ci. (prim.: classem omnibus rebus i. Ci.), agrum L. s poljedelskim orodjem preskrbeti, bellum Ci. ali proelium Eutr. pripravljati se na vojno (boj), filiam Suet. dati ji opravo, i. augereque ab omni parte grammaticam Suet., causam Plin. iun. s potrebnimi dokazili opremiti, vitam (humanam) Lact.

2. occ.
a) oborožiti (oboroževati), orožiti: milites armis S., V., T., partem quartam militaribus armis S.; pren.: se armat et instruit irā O.; tudi brez abl.: ad iudicium non satis se instruxerat Ci. se ni bil dovolj pripravil, videtur se satis instruxisse Ci.
b) učiti, poučiti (poučevati), napelj(ev)ati, napotiti: Ci., instructo pectore talibus dictis O., disciplinae et artes, quibus instruimur ad usum forensem Ci., regina dei ritibus instruitur O. se da seznaniti z … , uvesti v … , aliquem arte suā i. O., praeceptis Petr., de arte scribendi praeceptis Suet.; brez abl.: oratorem, testes, accusatores, multitudinem Ci., adulescentes docere, instituere, ad omne officii munus instruere Ci., i. ad iustitiae munera Lact., ignorantiam alicuius Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Q. — Od tod adj. pt. pf. īnstrūctus 3, adv. -ē

1. postavljen, razvrščen, urejen, opremljen, opravljen: exercitus ita stetit instructus, ut … L., instructā acie confligere N., Suet., instructi milites L., milites instructi et armati Cu., i. exercitus Cu., C., eques, miles O.; metaf.: instructam ei tabernam dedit Ci., ea est ratio instructarum navium Ci., domum eius instructam fecerat nudam Ci., ludos instructius fecit L. sijajneje.

2. metaf.
a) z abl. oskrbljen, preskrbljen, opremljen s čim: copias omnibus rebus instructas fuisse Ci., commeatu i. Cu., convivium omnibus rebus instructum Ci., O., vitiis instructior H., provincia pecuniā instructa Ci., Graecia instructa copiis Ci., instructus militibus, instructior opibus Iust., clementiā et liberalitate instructissimus Val. Max.
b) poučen (v čem), usposobljen, sposoben: ita instructus in iudicium venio Ci., instructissimus ad dicendum Ci., nihil ad irritandas illiciendasque immodicas cupiditates instructius est Cu. prikladneje, omnis ad perniciem instructa domus Pl., ad obsidionem ferendam i. Iust.; z abl.: his rebus instructus accusator Ci., Aristo mandatis instructus L., omnibus artibus instructus Ci., virtutibus, legibus i. Iust., litteris, cunctis artibus i. Aur., humanitatis laudibus instructissimus Val. Max.; redko: instructus in iure civili Ci.; toda: nisi qui a philosophia esset instructior Ci. s stališča filozofije bolje poučen, i. a doctrinā Ci.

Opomba: Sinkop. pf. instruxti = instruxisti: Pl.

in-tendō -ere -tendī -tentum

I.

1. nape(nja)ti: tormenta Cu., fauces Ci., arcum intendebat Apollo V., vela secundi intendunt zephyri V., rana intendit cutem Ph.; occ.
a) razpe(nja)ti, raz(pro)streti (raz(pro)stirati), razgrniti (razgrinjati), raztegniti (raztezati), (raz)širiti: nemus intendat silvas (drevesa) Pr.; refl.: nubes se intendēre Cu. so se razpeli (vlekli) po nebu, primis se intendentibus tenebris L. ko se je ravno stemnilo, nox se intendit L.; tudi brez se: vesperā intendente Amm. se nagiba, se je nagnil, intendentes solis radii Aur.
b) s čim prevleči, prekri(va)ti: tabernacula carbaseis intenta velis Ci., intenditque locum sertis V., bracchia tergo V. z govejim usnjem, gracili geminas stamine telas O., sellam loris Q., citharam nervis Q.; od tod z obrnjeno konstrukcijo (prim. circumdare): vincula collo V., coronas postibus O. razobesiti po … , folia sacrificationi Col.

2. metaf. nape(nja)ti = (po)večati, povelič(ev)ati, poviš(ev)ati, (po)množiti: cornū … intendit vocem V., intentis oculis contemplari Ci. z napeto pozornostjo, languescet industria, intendetur socordia T., spiritum intendere Cu. dihanje, odium, gloriam, cupiditates T., regis curam Cu., officia S. svojo gorečnost, formidinem, metum T., vera T. pretiravati, leges Plin. iun. poostriti, syllabam Gell. zatezati, se intendere Ci. napenjati se, truditi se. —

II.

1. raztegniti (raztezati), iztegniti (iztezati), pomeriti (pomerjati), nameriti (namerjati), obrniti (obračati) kam: manus T., bracchia O., palmas O.; smer: dextram intendit ad statuam Ci., aures ad verba O., Ci., aciem (oculorum) in omnes partes Ci., oculos in vultum legentis Iust.; z dat.: manus verberibus T. pomoliti, bracchia remis V. iztegniti po … ; occ. (orožje) obrniti proti komu, nameriti na koga, naperiti zoper koga: intentus est arcus in me unum Ci., hastas L. nastaviti, sagittas Cu., sagittam V. pomeriti s puščico, sprožiti jo, telo intento stare L. z golim mečem, tela in patriam Ci., tela intenta iugulis civitatis Ci., telum in iugulum Plin. iun., signa legionum intenta cervicibus vestris Ci., i. ictūs T., intento igne Sil. (o streli); pren.: de ducentis nummis primum intendam ballistam in senem Pl.

2. metaf.
a) pot ubrati, na pot stopiti (stopati), kreniti po poti, nameriti jo, odpraviti (odpravljati) se, (na)potiti se kam: iter in Italiam L., a portā ad praetorem iter intendit L., fugam i. L., Cu., Lucan. v beg se pognati, zbežati; prolept.: novum alveum Cu. napraviti si, quo ire intenderat S.; occ. obrniti (obračati) se, kreniti kam: ut eo, quo intendit, mature cum exercitu perveniat Ci., quo intendam? Ter., quo intenderat, in Manliana castra pervenit Ci.; pren. kam hoteti dospeti, nameniti se (namenjen biti) kam: ante … quam illuc proficiscare, quo te dicis intendere (v govoru) Ci.; stremeti, težiti za čim: huc igitur intendit T., quocumque intenderat, res adversae erant S., huc potius intenderet T., ea (natura) non satis proficere potuisset, nisi eodem studio atque imitatione intendisset Ci., ubi Marius haruspicis dicta eodem intendere videt S. prav na to meriti.
b) (kako dejanje) naperiti (naperjati), snovati proti komu, zoper koga: facinus in alienum hominem intentum Ci., periculum in omnes intenditur Ci., bellum in Hispaniam, bellum eo i. L., in aliquem (alicui) crimen L. (ob)dolžiti, (o)kriviti koga, dolum Cu. zvijačo (past) nastaviti, fallaciam in aliquem Ter. (po)lotiti se koga z … , alicui probra ac minas T. sramotiti ga in groziti mu, alicui litem Ci. pravdo začeti (sprožiti, naperiti) zoper koga, crimen in aliquem L. ali (adulterii) crimen alicui Suet. (ob)dolžiti, (o)kriviti koga (česa), quo cupiditatem intendit Antonius Ci.; brez določitve smeri: actionem perduellionis intenderat Ci. je bil naperil (sprožil) tožbo …
c) (svojega duha, svojo skrb, pozornost) obrniti (obračati) na kaj, paziti, prežati na kaj, streči po čem: animum ad reparandas vires Cu., animus intenditur in curas Ci., animum i. in ea quae … Ci., oculos et mentes in pugnam C., illuc mentem Q., animum rebus honestis H., Q., cogitationes in aliquid L., curam in apparatum belli L., sensus ad aliquid Ci., omnes curas in aliquem Cu., alicui rei curam Plin., dolorem in ultionis solacia Iust., opes ad dominationem occupandam Iust., considerationem ad rem Ci., eruditionem ad rem Plin. iun., laborem in aliquid Q., in rem novam i. Q., ad nuptias Cleopatrae Iust.
č) posvetiti (posvečevati) se, vda(ja)ti se čemu, baviti (pečati, ukvarjati) se s čim: in Italiam resque urbis T., ad publicas curas T., se alienis negotiis T.; occ.
d) nameniti se, namerjati, nameravati: consilium Ter.; s pronominalnim obj.: si Antonius, quod animo intenderat, perficere potuisset Ci., neque quod intenderat, perficere potest S., non quod intenderat, ut Adherbalis potiretur, efficere potuit S., intendentes, ut oratores fiant Q.; z inf.: fugā salutem petere intenderunt C., in potestatem redigere animo intendit T.
e) trditi, skušati dokazati: id, quod intenderemus, confirmare Ci., falsum i. Ci.; abs.: eum, quomodo nunc intendit, ne in vivorum quidem numero fuisse demonstrat Ci.; z ACI: (Lupus) intendere coepit, se oportere … facere Ci., hunc se intendit esse Ter. — Od tod adj. pt. pf. intentus 3, adv. -ē

1. napet; kot pt. pf.: intentus arcus Cu., O., intentae chordae Ci.; pren.: intentus labor O. naporno delo, intentior cura L., Cu. večja, intenta alimentorum pretia T. povišana cena, intentior disciplina T. strožji, tesnejši, febris Cels. huda, impetus intentior Sen. ph. silnejši, ut altera pars orationis levis atque summissa, sic haec intenta ac vehemens esse debet Ci.; enalaga: milites intenti T. goreči v službi.

2. metaf. napeto (z napeto pazljivostjo) čakajoč (pričakujoč) koga ali kaj, prežeč na kaj, pazljiv, pozoren: intenti exspectant signum V., omnes milites intenti pugnae proventum exspectabant C., intentiores utrimque custodiae L., cum Maria corde intentissimo pasceretur Aug., mutato vultu intentissimus cogitare coepi Aug., intentissima conquisitio L.; na vprašanje na kaj? z ad ali in z acc.: ad pugnam C., in pugnam intenti Cu., ad nutum ducis Cu., ad id tantum L., in omnem occasionem L., ad unum imperium L., mens in imagines Ci.; tudi adversus omnes motus L.; pesn. z dat.: mens intenta malis L.; z odvisnim vprašalnim stavkom: intenti, quam mox signum daretur L., intenti paratique, si lacesserentur L., intentus, sive Etruria se interim sive Latini aut Hernici moverint L. pazljiv na vsako gibanje, bodisi v Etruriji ali … , intente audiri Q., intentius contemplari Amm.; occ.
a) zelo skrbeč za kaj, nenehno misleč na kaj, na umu (v mislih) imajoč kaj, prizadevajoč si za kaj, marljivo se s čim ukvarjajoč, prizadeven, skoren = vnet za kaj, skrben, iskren: intentius delectūs habere L., intentius bellum apparare L., intentius se excusare T., ea multo intentius petere in vitā Corn., eo intentius Vologeses premere obsessos T., intentius admonere, ut … L., intente instanterque pronuntiare Plin. iun., intente observare Vulg.; z dat.: intentus operi agresti, rustico L., arti Cu., servilibus officiis L., libello Fl., paci Lucan., cogitationi Suet., proeliis Amm., dies vigiliae intentae Amm.; zlasti z dat. gerundivi: agendo Galliarum censui intentus T., non ante umquam Volscos nec ducibus legendis nec exercitui scribendo intentiores fuisse L., celerandae victoriae intentior T., inter id instruendae fraudi aliquanto intentior quam muniendis castris aut ulli militari operi L.; z ad: ad curas L., ad parendum L.
b) pripravljen (gotov) na boj (udar); z ad ali in: exercitus ad proelium intentus ornatusque T., cum adunata omnis classis et intenta in navale bellum esset Iust.; z dat.: dimicationi ultimae instructus intentusque L.; abs.: paratus et intentus, intentus paratusque, armatus intentusque S., L., T.

investitur|a ženski spol (-e …) die Amtseinführung, die Investitur
boj za investituro zgodovina der Investiturstreit

investitura f hist. investitura:
lotta per le investiture boj za investiture

investitúra (-e) f hist. investitura:
boj za investiture lotta per le investiture

investitúra investidura f

boj za investituro Guerra f de las Investiduras

investitúren (-rna -o) adj. di, dell'investitura; per le investiture:
hist. investiturni boj lotta per le investiture

īselasticus 3 (gr. εἰσελαστικός) vhoden: certamen Plin. tekmovalni boj, ki proslavlja zmagovalni vhod, tako tudi ludi Suet., Vitr.; subst. īselasticum -ī, n (sc. praemium) vhodno (vstopno) darilo, ki ga je cesar odmeril zmagovalcu ob vstopu v mesto: Traianus in Plin. iun. ep.

iti¹ (grem, šel) oditi; hoditi

1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln

2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen

3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)

4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten

5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen

figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen

6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen

izločílen eliminating

izločílni boj šport preliminary (ali eliminating) round, heat
izločílne tekme eliminating contests (ali matches) pl, heats pl

jezikovn|i (-a, -o) sprachlich, (znotrajjezikovni) innersprachlich; Sprach- (atlas der Sprachatlas, boj der Sprachenkampf, čut der Sprachsinn, kliše das Sprachklischee, kotiček die Sprachecke, laboratorij das Sprachlabor, nasveti die Sprachberatung, občutek das Sprachempfinden, das Sprachgefühl, otok die Sprachinsel, posrednik der Sprachmittler, pouk der Sprachunterricht, prostor der Sprachraum, sistem das Sprachsystem, spomenik das Sprachdenkmal, tečaj der Sprachkursus, vodnik der Sprachführer, zakon das Sprachgesetz, zemljevid die Sprachkarte, čistost die Sprachreinheit, dediščina das Sprachgut, družina die Sprachfamilie, kultura die Sprachkultur, meja die Sprachgrenze, nadarjenost die Sprachbegabung, norma die Sprachnorm, plast die Sprachschicht, posebnost die Spracheigenheit, pravilnost die Sprachrichtigkeit, pregrada die Sprachbarriere, raba der Sprachgebrauch, reforma die Sprachreform, sorodnost die Sprachverwandtschaft, umetnost die Sprachkunst, umetnije Sprachkünste množina, vzgoja die Spracherziehung, zakonitost das Sprachengesetz, zmeda die Sprachverwirrung, bogastvo der Sprachreichtum, občestvo die Sprachgemeinschaft, ozemlje das Sprachterritorium, das Sprachgebiet, pravilo die Sprachregel, svetovanje die Sprachberatung, usmerjanje die Sprachlenkung, vprašanje die Sprachenfrage); sprach- (nadarjen sprachbegabt, napačen sprachwidrig, pravilen sprachrichtig, ustvarjalen sprachschöpferisch)
jezikovno mešan ozemlje: gemischtsprachig

klȁsnī -a -o razredni: klasni starješina razrednik; -a borba razredni boj; -a lutrija

knife¹ [náif] samostalnik
nož, bodalo, rezilo

before you can say knife nenadoma, zelo hitro
to get a knife into s.o. napasti brez milosti, ostro kritizirati
a good (poor) knife and fork dober (slab) jedec
to play a good knife and fork z apetitom jesti
war to the knife boj na nož, boj brez milosti
under the knife pod kirurškim nožem
to go under the knife biti operiran

konkurénčen (cena) competitive, keen; (ki gre v prodajo) marketable; (zmožen konkurirati) able to compete; (tvrdka, industrija) competing, rival

po konkurénčnih cenah at competitive prices
konkurénčni boj competitive struggle, trade rivalry
konkurénčna firma rival firm
konkurénčni razpis call for tenders
konkurénčno podjetje rival business concern

konkurénčen concurrent, compétitif, capable de soutenir la concurrence

konkurenčni boj concurrence ženski spol, compétition ženski spol
konkurenčna cena prix moški spol compétitif
konkurenčno podjetje entreprise ženski spol concurrente

konkurénčen competitivo; competidor

konkurenčna cena precio m de competencia
konkurenčni boj lucha f de competidores
konkurenčna tvrdka (podjetje) casa f (empresa f) competidora
konkurenčna zavist envidia f de los competidores (ali profesional)

konkurenč|ni [é] (-na, -no) Konkurrenz-, Wettbewerbs- (boj der Konkurrenzkampf, pravo klavzula die Konkurrenzklausel, Wettbewerbsklausel, podjetje der Konkurrenzbetrieb, das Konkurrenzunternehmen)

kreníti (-em) perf.

1. mettersi in cammino, in marcia; incamminarsi; avviarsi, partire:
vlak je krenil s postaje il treno partì dalla stazione
kreniti na pot avviarsi, mettersi in cammino
kreniti od brega salpare, partire
kreniti v boj muovere all'attacco
pren. kreniti z mrtve točke muoversi da un punto morto

2. deviare, svoltare, prendere; divagare:
kreniti na desno, na levo, v desno, v levo svoltare a destra, a sinistra
pren. kreniti s poti deviare (dalla retta via)
kreniti vstran divagare

kriminal samostalnik
1. (kazniva dejavnost) ▸ bűnözésNapad se je zgodil sredi belega dne v četrti, ki ni znana po nasilju ali kriminalu. ▸ A támadás fényes nappal történt egy ismert környéken, amely nem az erőszakról vagy a bűnözésről ismert.
Povezane iztočnice: organizirani kriminal, gospodarski kriminal, kibernetski kriminal

2. neformalno (nesprejemljivo početje) ▸ bűncselekmény, bűnözés, bűntény
Če bi se zanjo odločili, bi vrgli stran vsaj tri milijarde tolarjev, kar bi bil pravi kriminal. ▸ Ha úgy döntöttünk volna, hogy megtesszük, akkor legalább hárommilliárd tollárt dobtunk volna ki, ami valóságos bűncselekmény lett volna.
To ni politika, to je čisti kriminal. ▸ Ez nem politika, ez tiszta bűnözés.

kriminalitet|a [é] ženski spol (-e …) pravo die Kriminalität (gospodarska Wirtschaftskriminalität, mladinska Jugendkriminalität)
stopnja kriminalitete die Kriminalitätsrate
boj proti kriminaliteti die Kriminalitätsabwehr