Franja

Zadetki iskanja

  • redkev samostalnik
    1. Raphanus (rastlina) ▸ retek
    seme redkve ▸ retekmag
    korenine redkve ▸ retek gyökerei
    setev redkve ▸ retek vetése
    zimska redkev ▸ téli retek
    poletna redkev ▸ nyári retek
    posejati redkev ▸ retket vet
    Sopomenke: redkvica
    Povezane iztočnice: bela redkev, njivska redkev, oljna redkev, vrtna redkev, črna redkev

    2. (plod) ▸ retek
    naribana redkev ▸ reszelt retek
    narezana redkev ▸ felszeletelt retek
    sok iz redkve ▸ reteklé
    solata z redkvijo ▸ reteksaláta
    Sopomenke: redkvica
  • rib|a ženski spol (-e …)

    1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
    leteča riba fliegender Fisch
    der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
    podoben ribi fischähnlich
    kot riba fischartig, fischhaft

    2. kot jed:
    riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
    (bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)

    3.
    rib Fisch-
    (gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
    rejec rib v ribniku: der Teichwirt
    ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
    za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
    loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
    prenehati loviti ribe ausfischen
    potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
    smrdeč po ribah fischig
    smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
    vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
    bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
    trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
    zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
    za ribe Fisch-
    (pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)

    4.
    figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
    figurativno mala riba ein kleiner Fisch
    velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
    počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
    kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
    molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
    zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
    biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
    gladek kot riba glatt wie ein Aal
  • ríba (-e) f

    1. pesce; pog. lasca:
    loviti ribe pescare
    gojiti ribe allevare i pesci
    predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
    čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
    pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
    pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
    pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
    pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
    iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
    riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
    morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
    bela, plava riba pesce bianco, azzurro
    jata rib branco di pesci
    sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
    mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
    ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
    pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
    pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
    pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
    velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
    pren. velika riba pezzo grosso
    pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
    astr. Ribi Pesci
    električne ribe pesci elettrici
    ribe selivke pesci migratori
    leteče ribe pesci volanti, esoceti
    ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
    riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo

    2. tisk. pesce, salto di composizione
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • Rúsija Russia

    Bela Rúsija White Russia
    Evropska Rúsija Russia in Europe
  • salvia f

    1. bot. prava kadulja, žajbelj (Salvia officinalis)
    salvia dei prati kosirc, kraščevec, travniška kadulja, travniški žajbelj (Salvia pratensis)
    salvia splendida bela kadulja (Salvia splendens)

    2. ekst. žajbelj (začimba)
  • sapin [sapɛ̃] masculin jelka, hoja; (= bois masculin de sapin) jelovina

    sapin argenté, blanc, rouge srebrna, bela jelka, rdeča jelka (smreka)
    le sapin, arbre masculin de Noël božična jelka
    vert sapin temno zelen
    sentir le sapin (populaire) biti, stati z eno nogo v grobu
    il sent le sapin on ne bo več dolgo (umrl bo kmalu)
  • sauce moški spol vrba

    sauce blanco bela vrba
    sauce llorón, sauce de Babilonia vrba žalujka
    amento, flor de sauce vrbova mačica
  • saule [sol] masculin, botanique vrba

    saule pleureur vrba žalujka
    saule marsault bela vrba
    saule des vanniers vezika, beka
  • sektaški pridevnik
    1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-
    sektaško nasilje ▸ szektás erőszak
    sektaški spopadi ▸ szektás összecsapások
    sektaške delitve ▸ szektás felosztás
    Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.
    sektaške napetosti ▸ szektás feszültségek
    sektaška vojna ▸ szektaháború
    sektaško obračunavanje ▸ szektás leszámolás
    sektaški napad ▸ szektás támadás
    Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
    Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

    2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
    Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
    Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.
  • sȋrnī -ā -ō, sȉrnī -ā -ō sirni: -a kiselina; -a nedjelja bela nedelja
  • smôla poix ženski spol , résine ženski spol , poix-résine ženski spol ; figurativno malchance ženski spol ; familiarno guigne ženski spol , guignon moški spol , déveine ženski spol, popularno poisse ženski spol

    bela smola poix blanche
    čevljarska smola poix noire
    drevesna smola résine d'arbre
    umetna smola résine artificielle (ali synthétique)
    zemeljska smola (asfalt) poix minérale, bitume moški spol
    s smolo prevleči poisser, enduire de poix (ali de résine)
    imeti smolo (figurativno) avoir de la malchance (ali familiarno la guigne, du guignon, de la déveine), jouer de malheur, popularno avoir la poisse, manquer de pot, n'être pas verni
    nekdo, ki ima vedno smolo (figurativno) malchanceux moški spol quelqu'un qui n'a jamais de chance, familiarno guignard moški spol, déveinard moški spol
    kdor za smolo prime, se osmoli qui touche à la poix, s'embrouille les doigts
  • smŕt mort ženski spol , trépas moški spol, pravno décès moški spol

    v primeru smrti en cas de mort (ali de décès)
    do smrti à mort, à outrance
    za življenje in smrt à la vie et à la mort
    na smrt žalosten mortellement affligé
    bela smrt la mort blanche
    črna smrt la peste
    junaška (naravna, nasilna, navidezna, prezgodnja, zaradi nesreče) smrt mort héroîque (naturelle, violente, apparente, prématurée, accidentelle)
    nagla smrt mort subite (ali soudaine)
    oznanilo o smrti avis moški spol, mortuaire, lettre ženski spol de faire-part (ali faire-part moški spol) de décès, annonce ženski spol nécrologique (ali de décès)
    slutnja bližnje smrti pressentiment moški spol d'une mort prochaine
    na smrt bolan malade à mourir (ali à la mort)
    smrti zapisan voué à la mort, marqué par la mort
    boriti se s smrtjo lutter avec la mort, être à l'agonie, agoniser
    gre za življenje ali smrt il y va de la vie
    do smrti mučiti koga tourmenter quelqu'un à mort
    na smrt obsoditi condamner à mort
    rešiti koga smrti sauver la vie à quelqu'un
    do smrti se zgarati se tuer à la besogne (ali au travail), s'échiner
    viseti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
    smrt tiranu! mort au tyran!
    smrt fašizmu, svoboda narodu! mort au fascisme, liberté au peuple!
  • smŕt (-i) f

    1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
    umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
    obsoditi na smrt condannare a morte
    koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
    pasti junaške smrti morire da eroe
    vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
    naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
    prerana smrt morte prematura
    bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
    bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto

    2. teschio, testa di morto;
    označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio

    3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
    alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale

    4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
    na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
    smrt mu je že za petami è prossimo a morire
    smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
    gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
    biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
    njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
    boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
    igrati se s smrtjo rischiare la morte
    pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
    biološka smrt morte biologica
    blaga smrt eutanasia
    star. črna smrt peste
    klinična smrt morte clinica
    rel. mučeniška smrt martirio
    šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
    PREGOVORI:
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
    dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
  • souris2 [suri] féminin, zoologie miš; populaire mlada ženska, dekle; anatomie mesnata mišica (v stegnu)

    souris blanche bela miš (za poskuse)
    souris d'hôtel hotelska tatica
    gris souris mišje sive barve
    tailleur masculin en velours gris souris kostim iz mišje sivega žameta
    on entend trotter une souris (figuré) čisto tiho je (vse)
    jouer au chat et à la souris igrati se mačko in miško (o dveh osebah, od katerih ena zaman skuša ujeti, dohiteti drugo)
    jouer avec quelqu'un comme le chat avec la souris igrati se s kom kot mačka z miško
    on le ferait rentrer dans un trou de souris v mišjo luknjo bi zlezel (od strahu, zadrege)
    la montagne en travail enfante une souris tresla se je gora, rodila se je miška
    quand le chat est parti, les souris dansent kadar mačke ni doma, miši plešejo
  • spruce1 [spru:s] samostalnik
    botanika jelka; jelovina

    Norway spruce bela jelka; (= spruce fir) smreka; smrekovina
    spruce pine vrsta bora
  • stávka (-e) f

    1. sciopero, agitazione:
    začeti stavko mettersi in sciopero, incrociare le braccia
    razglasiti stavko proclamare lo sciopero
    divja stavka sciopero selvaggio
    gladovna stavka sciopero della fame
    bela stavka sciopero bianco
    solidarnostna stavka sciopero di solidarietà
    splošna stavka sciopero generale

    2. nareč. agr. gruppo, mucchio di covoni
  • Streifen, der, (-s, -) proga; Papier, Film: trak; Technik proga, (Spur) sled; weißer Streifen auf der Straße: bela črta; in den Streifen passen podajati se (v)
  • suicide [sjúisaid]

    1. samostalnik
    samomor; samomorilec, -lka
    figurativno uničenje

    suicide club klub samomorilcev (letalci na bombnikih)
    race suicide upadanje števila rojstev, narodni samomor, "bela kuga"
    to commit suicide napraviti samomor
    to commit political suicide uničiti si kariero kot politik

    2. prehodni glagol
    odstraniti, spraviti s poti, pobiti, usmrtiti
    neprehodni glagol
    pogovorno napraviti samomor
  • sulfato moški spol sulfat

    sulfato de cobre modra galica
    sulfato de magnesia grenka sol
    sulfato de sosa Glauberjeva sol
    sulfato de zinc bela galica
  • svib|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (rdeči dren) Rotästiger Hartriegel (bela Weißer Hartriegel)