Franja

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

čȁša ž
1. kozarec: ispiti -u vode, vina; kod -e pri kozarcu; vinska, pivska čaša
2. čaša: cvijet, cvet sa žutom -om i nabreklim prašnicima
3. čaša, kelih: snašla ga je žučna, gorka čaša; čaša žuči, čaša gorčine izpiti je moral grenko čašo, kelih grenkobe; snašla ga je samrtna čaša umrl je; da me mimoiđe ova gorka čaša naj gre mimo mene ta grenki kelih; bura u -i vode vihar v kozarcu vode

čèkrk m (t. čykryk)
1. vitel, vreteno, škripec: čekrk od bunara; dizalica na čekrk
2. motovilo
3. tečaj: krilo se okreće na -u
4. kolo; taj čovjek ide na čekrk ta človek hodi štimano, ošabno

čestitati iz srca frazem
(iskreno izraziti lepe želje) ▸ szívből gratulál
Res jim iz srca čestitam za ta uspeh. ▸ Szívből gratulálok az elért eredményhez!
Sopomenke: čestitati od srca

čigáv de qui, à qui, quel

čigav je ta svinčnik à qui est ce crayon?
čigava hči ste de qui êtes-vous la fille?

čigáv (-a -o) pron. di chi, di quale:
čigava je ta knjiga? di chi è il libro?

čigáv, čigáva, čigávo ¿cuyo?; ¿de quién?

čigava je ta knjiga? ¿cuyo (ali de quién) es este libro?
čigav sin je on? ¿de quién es hijo?

čítati to read

čítati dalje to read on
čítati do konca to read through
zopet čítati to reread
čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
čítati glasno to read aloud
čítati tiho, potihem to read to oneself
čítati zase (skrivaj) to read to oneself
čítati pazljivo to peruse
čítati površno, bežno to skim
čítati komu kaj to read something to someone
čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
čítati komu na obrazu to read someone's face
on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
to se čita kot roman it reads like a novel
ona ne čita mnogo she is not much of a reader
knjiga se lepo čita the book reads well
ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
najbolj čitana knjiga the most widely read book

čȉtav -a -o
1. ves: obišli smo -u planinu; -a varoš govori o tome; čekala sam te -u noć
2. cel: staklo je još -o; izaći iz borbe čitav i zdrav
3. ovaj čovjek nije čitav ta človek ni pri zdravi pameti

človéški (-a -o) adj.

1. umano, dell'uomo:
človeško telo il corpo umano
človeška narava la natura umana
človeški rod genere umano

2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
človeško ravnanje trattamento umano

3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
PREGOVORI:
motiti se je človeško sbagliare è umano

čȕknuti -nēm
I.
1. udariti, usekati: čuknuti koga po glavi; u glavu
2. zabiti z batom
3. potrkati: čuknuti na vrata
4. ovaj je čovjek čuknut ta človek je usekan, neumen
II. čuknuti se trčiti: čuknuti se čašama

damné, e [dane] adjectif pogubljen; zavržen, preklet; (religion)

les damnés pogubljenci
ces damnés gamins! ti prekleti paglavci!
c'est son âme damnée ta oseba je pobudnica njegovih slabih dejanj, njegov slab svetovalec
souffrir comme un damné trpeti peklenske muke
travailler comme un damné delati kot obseden, garati

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

dater [date] verbe transitif datirati, pripisati dan in leto; verbe intransitif začeti se, imeti svoj začetek, izvirati (de iz); biti odločilne važnosti; biti zastarel, biti iz mode

à dater de (ce jour) od (tega dne, danes) naprej
dater de loin biti starega datuma, oddavnaj
ce traité date du 18^e siècle ta pogodba datira iz 18. stoletja
dater une lettre datirati pismo
il ne date pas d'hier on ni od včeraj; on ni neumen, neizkušen
cet événement date dans ma vie ta dogodek je odločilne važnosti v mojem življenju
cette théorie commence à dater ta teorija postaja zastarela
cela ne date pas d'hier to ni novo

datíran dated

nedatíran undated, dateless
pismo je datírano z dne 10. maja the letter is dated May 10th
datírati to date (od from)
naprej datíran to postdate
nazaj datíran to predate
ta zgradba datira iz 17. stoletja this building dates from the 17th century

datírati dater, mettre une date à

datirati nazaj antidater
datirati naprej postdater
pismo je datirano s 15. marcem la lettre est datée du 15 mars (ali porte la date du 15 mars)
ta stavba datira iz 16. stoletja ce bâtiment date du 16^e siècle

datírati datar, fechar

napačno datirati fechar equivocadamente
biti datiran tener (ali llevar) (la) fecha, estar fechado (s 1. V. el primero de mayo)
kasneje datirati poner posfecha a
ta listina datira iz časa pred revolucijo este documento data de tiempos anteriores a la revolución

davantage [davɑ̃taž] adverbe več; še dalj časa, dljè

davantage encore še več
davantage que večkot
ce paquet pèse davantage que les autres ta paket tehta večkot ostali
ne restez pas davantage ne ostanite dljè
je n'en sais pas davantage večne vem o tem
il en voudrait davantage on bi tega hotel več
il y a chaque année davantage de voitures vsako leto je več avtomobilov
je l'aime comme un frère, sinon davantage rad ga imam ko brata, če ne še več

debel [ê] (debél|a, -o)

1. dick, -dick (kot palec daumendick, kot prst fingerdick, kot roka armdick)
debel in rejen/zavaljen dick und fett

2. ki meri po debelini: … stark (10 cm 10 cm stark, 100 strani 100 Seiten stark); geografija plast: … mächtig (10 m 10 m mächtig)

3. (rejen) človek: starkleibig, schwergewichtig, fettleibig

4. sadež, gomolj: groß

5. ustnice: wulstig

6. (grob) šala, tehnika zrnatost: grob, grob- (z debelimi zrni grobkörnig)
debela pločevina tehnika das Grobblech

7. (več kot) ura ipd.: geschlagen (debela ura eine geschlagene Stunde, dve debeli uri zwei geschlagene Stunden/gut zwei Stunden)
|
debel les gozdarstvo das Starkholz
debel podplat pri čevlju: die Plateausohle
debel krompir figurativno das Sauglück
debela laž eine faustdicke Lüge
debela solza die Kullerträne
z debelo steno/lupino/skorjo dickwandig/ dickschalig/dickrindig
figurativno imeti debelo kožo dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat's meiste Glück
figurativno ta je pa debela das ist ein [bißchen] bisschen zu dick aufgetragen