-
redkev samostalnik1. Raphanus (rastlina) ▸
retekseme redkve ▸ retekmag
korenine redkve ▸ retek gyökerei
setev redkve ▸ retek vetése
zimska redkev ▸ téli retek
poletna redkev ▸ nyári retek
posejati redkev ▸ retket vet
Sopomenke: redkvicaPovezane iztočnice: bela redkev, njivska redkev, oljna redkev, vrtna redkev, črna redkev2. (plod) ▸
reteknaribana redkev ▸ reszelt retek
narezana redkev ▸ felszeletelt retek
sok iz redkve ▸ reteklé
solata z redkvijo ▸ reteksaláta
Sopomenke: redkvica -
rib|a ženski spol (-e …)
1. živalstvo, zoologija der Fisch (hrustančnica Knorpelfisch, kostnica Knochenfisch; roparica der Raubfisch, neroparica Friedfisch; globokomorska riba Tiefseefisch, potujoča riba Wanderfisch, riba v jatah der Schwarmfisch)
leteča riba fliegender Fisch
der -fisch (morska Seefisch, sladkovodna Süßwasserfisch, mladica Jungfisch, iz ribnika Teichfisch ikrnica Rogenfisch)
podoben ribi fischähnlich
kot riba fischartig, fischhaft
2. kot jed:
riba/ribe množina der Fisch (danes bodo ribe heute gibt es Fisch), -fisch
(bela Weißfisch, gojena Zuchtfisch, konzervirana Dosenfisch, konzumna Speisefisch, kuhana Kochfisch, nasoljena Salzfisch, pečena Bratfisch, sušena Dörrfisch, uporabna Nutzfisch, vložena Besatzfisch, Einsatzfisch, vzporedno gojena Nebenfisch, zamrznjena Gefrierfisch)
3.
rib Fisch-
(gojenje die Fischzucht, pogin/poginjanje das Fischsterben)
rejec rib v ribniku: der Teichwirt
ribiška ladja za predelavo rib das Fangfabrikschiff
za predelavo rib [fischverarbeitend] Fisch verarbeitend
loviti ribe fischen, s trnkom: angeln
prenehati loviti ribe ausfischen
potegniti ribo na kopno einen Fisch landen
smrdeč po ribah fischig
smrdeti po ribah nach Fisch riechen, avstrijsko: fischeln
vonj/smrad po ribah der Fischgeruch
bogat/reven z ribami voda: fischreich/fischarm
trgovina/trgovanje z ribami der Fischhandel
zastrupitev z ribami medicina die Fischvergiftung
za ribe Fisch-
(pribor das Fischbesteck, nož das Fischmesser, steklena posoda das Fischglas, ribiška posoda der Fischbehälter, hrana das Fischfutter, steza die Fischleiter, der Fischpaß, vrša die Fischreuse)
4.
figurativno velika riba ein großer/dicker Fisch
figurativno mala riba ein kleiner Fisch
velike ribe žro majhne die großen Fische fressen die kleinen
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
kot riba na suhem wie ein Fisch auf dem Trockenen
molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
biti mrzel/hladen kot riba Fischblut haben
gladek kot riba glatt wie ein Aal
-
ríba (-e) f
1. pesce; pog. lasca:
loviti ribe pescare
gojiti ribe allevare i pesci
predelovati ribe trasformare, conservare i pesci
čistiti, otrebiti ribe pulire, nettare i pesci
pren. molčati kot riba essere muto come un pesce
pren. kaj potrebovati kot riba vodo avere grande bisogno di qcs.
pren. biti, počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
pren. biti zdrav kot riba esser sano come un pesce, come una lasca
iti v gostilno na ribe mangiare pesce in trattoria
riba se je ujela na trnek il pesce ha abboccato (all'amo)
morske, rečne, sladkovodne ribe pesci di mare, di fiume, d'acqua dolce
bela, plava riba pesce bianco, azzurro
jata rib branco di pesci
sveže, zmrznjene ribe pesce fresco, congelato
mastna, nemastna riba pesce grasso, magro
ocvrte, kuhane, marinirane, slane ribe pesce fritto, lesso, marinato, salato
pren. iti rakom žvižgat in ribam pet andare a monte, in malora (di impresa), andare a farsi friggere; morire
pren. biti mrzlovodna riba essere un animale a sangue freddo
pren. biti računarska riba essere un tipo freddo, calcolatore
velike ribe, male ribe pesci grossi, pesci piccoli
pren. velika riba pezzo grosso
pren. velike ribe male žro il pesce grosso mangia il piccolo
astr. Ribi Pesci
električne ribe pesci elettrici
ribe selivke pesci migratori
leteče ribe pesci volanti, esoceti
ribe kostnice, pljučarice teleostei, dipnoi
riba mora plavati trikrat: v vodi, olju in vinu il pesce nuota tre volte: nell'acqua, nell'olio e nel vino; quattro cose vuole il pesce: fresco, fritto, fermo e freddo
2. tisk. pesce, salto di composizione
PREGOVORI:
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
-
Rúsija Russia
Bela Rúsija White Russia
Evropska Rúsija Russia in Europe
-
salvia f
1. bot. prava kadulja, žajbelj (Salvia officinalis)
salvia dei prati kosirc, kraščevec, travniška kadulja, travniški žajbelj (Salvia pratensis)
salvia splendida bela kadulja (Salvia splendens)
2. ekst. žajbelj (začimba)
-
sapin [sapɛ̃] masculin jelka, hoja; (= bois masculin de sapin) jelovina
sapin argenté, blanc, rouge srebrna, bela jelka, rdeča jelka (smreka)
le sapin, arbre masculin de Noël božična jelka
vert sapin temno zelen
sentir le sapin (populaire) biti, stati z eno nogo v grobu
il sent le sapin on ne bo več dolgo (umrl bo kmalu)
-
sauce moški spol vrba
sauce blanco bela vrba
sauce llorón, sauce de Babilonia vrba žalujka
amento, flor de sauce vrbova mačica
-
saule [sol] masculin, botanique vrba
saule pleureur vrba žalujka
saule marsault bela vrba
saule des vanniers vezika, beka
-
sektaški pridevnik1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸
szektás, szekta-sektaško nasilje ▸ szektás erőszak
sektaški spopadi ▸ szektás összecsapások
sektaške delitve ▸ szektás felosztás
Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.
sektaške napetosti ▸ szektás feszültségek
sektaška vojna ▸ szektaháború
sektaško obračunavanje ▸ szektás leszámolás
sektaški napad ▸ szektás támadás
Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.
2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸
szektásBistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.
-
sȋrnī -ā -ō, sȉrnī -ā -ō sirni: -a kiselina; -a nedjelja bela nedelja
-
smôla poix ženski spol , résine ženski spol , poix-résine ženski spol ; figurativno malchance ženski spol ; familiarno guigne ženski spol , guignon moški spol , déveine ženski spol, popularno poisse ženski spol
bela smola poix blanche
čevljarska smola poix noire
drevesna smola résine d'arbre
umetna smola résine artificielle (ali synthétique)
zemeljska smola (asfalt) poix minérale, bitume moški spol
s smolo prevleči poisser, enduire de poix (ali de résine)
imeti smolo (figurativno) avoir de la malchance (ali familiarno la guigne, du guignon, de la déveine), jouer de malheur, popularno avoir la poisse, manquer de pot, n'être pas verni
nekdo, ki ima vedno smolo (figurativno) malchanceux moški spol quelqu'un qui n'a jamais de chance, familiarno guignard moški spol, déveinard moški spol
kdor za smolo prime, se osmoli qui touche à la poix, s'embrouille les doigts
-
smŕt mort ženski spol , trépas moški spol, pravno décès moški spol
v primeru smrti en cas de mort (ali de décès)
do smrti à mort, à outrance
za življenje in smrt à la vie et à la mort
na smrt žalosten mortellement affligé
bela smrt la mort blanche
črna smrt la peste
junaška (naravna, nasilna, navidezna, prezgodnja, zaradi nesreče) smrt mort héroîque (naturelle, violente, apparente, prématurée, accidentelle)
nagla smrt mort subite (ali soudaine)
oznanilo o smrti avis moški spol, mortuaire, lettre ženski spol de faire-part (ali faire-part moški spol) de décès, annonce ženski spol nécrologique (ali de décès)
slutnja bližnje smrti pressentiment moški spol d'une mort prochaine
na smrt bolan malade à mourir (ali à la mort)
smrti zapisan voué à la mort, marqué par la mort
boriti se s smrtjo lutter avec la mort, être à l'agonie, agoniser
gre za življenje ali smrt il y va de la vie
do smrti mučiti koga tourmenter quelqu'un à mort
na smrt obsoditi condamner à mort
rešiti koga smrti sauver la vie à quelqu'un
do smrti se zgarati se tuer à la besogne (ali au travail), s'échiner
viseti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
smrt tiranu! mort au tyran!
smrt fašizmu, svoboda narodu! mort au fascisme, liberté au peuple!
-
smŕt (-i) f
1. morte; ekst. fine, decesso, dipartita, scomparsa, trapasso:
umreti nasilne smrti fare una brutta fine; morire, perire di morte violenta
obsoditi na smrt condannare a morte
koga na smrt sovražiti avercela a morte con qcn.
pasti junaške smrti morire da eroe
vprašanje življenja in smrti questione di vita o di morte
naravna, navidezna smrt morte naturale, apparente
prerana smrt morte prematura
bela smrt (smrt v snegu) morte bianca
bled, suh ko smrt pallido, magro come un morto
2. teschio, testa di morto;
označiti strup s smrtjo contrassegnare il veleno con un teschio
3. pren. cosa letale, spiacevole, insopportabile, penosa; rovina, fine:
alkohol je zanj smrt per lui l'alcol è letale
4. (v adv. rabi) na smrt da morire, a morte:
na smrt se dolgočasiti annoiarsi da morire
smrt mu je že za petami è prossimo a morire
smrt ga je pobrala è morto,è deceduto
gledati smrti v obraz guardare la morte in faccia
biti obsojen na smrt (živalske, rastlinske vrste) essere condannati a estinguersi, all'estinzione
njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
pren. pognati, poslati koga v smrt mandare a morire, condannare a morte
boriti se s smrtjo agonizzare; essere sul punto di morire
igrati se s smrtjo rischiare la morte
pog. biti na smrt bolan essere gravemente ammalato
biološka smrt morte biologica
blaga smrt eutanasia
star. črna smrt peste
klinična smrt morte clinica
rel. mučeniška smrt martirio
šport. spirala smrti (smrtni zavoj) spirale della morte
PREGOVORI:
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
dosti psov je zajčja smrt molti cani sono la morte della lepre
-
souris2 [suri] féminin, zoologie miš; populaire mlada ženska, dekle; anatomie mesnata mišica (v stegnu)
souris blanche bela miš (za poskuse)
souris d'hôtel hotelska tatica
gris souris mišje sive barve
tailleur masculin en velours gris souris kostim iz mišje sivega žameta
on entend trotter une souris (figuré) čisto tiho je (vse)
jouer au chat et à la souris igrati se mačko in miško (o dveh osebah, od katerih ena zaman skuša ujeti, dohiteti drugo)
jouer avec quelqu'un comme le chat avec la souris igrati se s kom kot mačka z miško
on le ferait rentrer dans un trou de souris v mišjo luknjo bi zlezel (od strahu, zadrege)
la montagne en travail enfante une souris tresla se je gora, rodila se je miška
quand le chat est parti, les souris dansent kadar mačke ni doma, miši plešejo
-
spruce1 [spru:s] samostalnik
botanika jelka; jelovina
Norway spruce bela jelka; (= spruce fir) smreka; smrekovina
spruce pine vrsta bora
-
stávka (-e) f
1. sciopero, agitazione:
začeti stavko mettersi in sciopero, incrociare le braccia
razglasiti stavko proclamare lo sciopero
divja stavka sciopero selvaggio
gladovna stavka sciopero della fame
bela stavka sciopero bianco
solidarnostna stavka sciopero di solidarietà
splošna stavka sciopero generale
2. nareč. agr. gruppo, mucchio di covoni
-
Streifen, der, (-s, -) proga; Papier, Film: trak; Technik proga, (Spur) sled; weißer Streifen auf der Straße: bela črta; in den Streifen passen podajati se (v)
-
suicide [sjúisaid]
1. samostalnik
samomor; samomorilec, -lka
figurativno uničenje
suicide club klub samomorilcev (letalci na bombnikih)
race suicide upadanje števila rojstev, narodni samomor, "bela kuga"
to commit suicide napraviti samomor
to commit political suicide uničiti si kariero kot politik
2. prehodni glagol
odstraniti, spraviti s poti, pobiti, usmrtiti
neprehodni glagol
pogovorno napraviti samomor
-
sulfato moški spol sulfat
sulfato de cobre modra galica
sulfato de magnesia grenka sol
sulfato de sosa Glauberjeva sol
sulfato de zinc bela galica
-
svib|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (rdeči dren) Rotästiger Hartriegel (bela Weißer Hartriegel)