Franja

pločevin|a ženski spol (-e …) das Blech (vrste: bakrena Kupferblech, bela Weißblech, bronasta Bronzeblech, cinkova Zinkblech, črna Schwarzblech, debela Grobblech, jeklena Stahlblech, kositrna Zinnblech, medna Messingblech, motna Mattblech, perforirana Lochblech, rebrasta Rippenblech, tanka Feinblech, transformatorska Transformatorenblech, valjana Walzblech, valovita Wellblech, železna Eisenblech; po funkciji pregradna Scheideblech, robna Begrenzungsblech, srednja Mittelblech, odbojna Prallblech, padalna Fallblech, vodilna Lenkblech); die Blechware, na čem: die Beblechung
obit s pločevino blechbeschlagen
škarje za pločevino die Blechschere
valjalni stroj za pločevino die Blechwalze

pločevína sheet metal; thin plate; (groba) (heavy) plate; (tanka) (thin) sheet; (srednja) medium plate (ali sheet)

jeklena pločevína steel plate; (izdelek) metal sheet, steel sheet, iron sheet
pločevína za karoserije automobile body sheet
črna pločevína black sheet iron
odpadki pločevíne plate scrap, sheet scrap, clippings pl
bela pločevína tinplate
pocinkana pločevína galvanized sheet metal
cinkova pločevína zinc sheet
valjana pločevína rolled sheet
valovita pločevína corrugated sheet
škarje za pločevíno plate-shears pl
valjarnica pločevíne plate (rolling) mill

pločevína tôle ženski spol

bela pločevina fer-blanc moški spol
črna pločevina tôle noire, fer moški spol en tôle
jeklena pločevina tôle d'acier
kovana pločevina tôle martelée
pocinkana pločevina tôle galvanisée
valjana pločevina tôle laminée
valovita pločevina tôle gaufrée
železna pločevina tôle de fer

pločevína (-e) f lamiera, latta:
obdelovati, pocinkati pločevino lavorare, zincare la lamiera
aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina lamiera di alluminio, di rame, di zinco
pren. ceste so bile zatrpane s pločevino le strade erano intasate dalle auto
metal. dekapirati, galvanizirati, lamelirati pločevino decapare, galvanizzare, laminare la lamiera
bela, črna pločevina lamiera zincata, lamiera nera
valovita pločevina lamiera ondulata

podgan|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Ratte (črna Hausratte, siva Wanderratte)
bambusna podgana Bambusratte
bodičasta podgana Stachelratte
bombažna podgana Baumwollratte
podgana brzorovka der Schnellwühler
činčilska podgana Chinchilla-Ratte
drevesna podgana Fruchtratte
kubanska drevesna podgana hutiakonga: das Hutiakonga, hutiakarabali: das Hutiacarabali
gozdna podgana Waldratte
grivasta podgana Mähnenratte
hrčkasta podgana Hamsterratte
kengurujska podgana das [Rattenkänguruh] Rattenkänguru
podgana koreninarica Wurzelratte
krtičasta podgana Maulwurfsratte
podgana lubadarka Borkenratte
madagaskarska podgana Magadaskar-Ratte
podgana mošnjičarka Taschenratte
neprava podgana (nutrija) Ferkelratte
nosata podgana Nasenratte
pisana podgana die Buntmaus
podgana plovka die Schwimmmaus, die Schwimmratte (Moncktonova Monckton-Schwimmratte)
podgana popadalka Packratte
ribja/vodna podgana Fischratte
rilčasta podgana Rüsselratte
riževa podgana Reisratte
podgana skakalka Springratte
ameriška skalna podgana Felsenratte
afriška skalna podgana Afrikanische Felsenratte
trsna podgana Rohrratte
uhata podgana Ohrenratte
|
podgana vrečarica živalstvo, zoologija (oposum) die Beutelratte
|
morska podgana živalstvo, zoologija (himera) der Seedrache, die Chimäre, die Seekatze
dolgonosa morska podgana die Langnasen-Chimäre
kratkonosa morska podgana die Kurznasen-Chimäre, die Seeratte
podkvonosa morska podgana die Pflugnasen-Chimäre
|
podgane množina Ratten množina, die Rattenplage
zatiranje podgan die Rattenbekämpfung
strup za podgane das Rattengift
podgane zapuščajo ladjo, ki se potaplja die Ratten verlassen das sinkende Schiff

podgána (-e) f

1. zool. ratto (Rattus):
črna podgana ratto comune (Rattus rattus)
cviljenje podgan lo squittio dei ratti
pren. podgane že zapuščajo ladjo i topi ormai abbandonano la nave

2. zool.
podgana vrečarica opossum (Didelphis virginiana)
podgane vrečarice didelfidi (sing.-e) (Didelphidae)
podgana plovka idromide (Hydromys chrysogaster)

3. pog. canaglia, delinquente

podganaric|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Rattennatter (gredljasta Gekielte)
kitajska podganarica Chinesische Rattennatter
vzhodnjaška podganarica Orientalische Rattennatter
ameriška podganarica die Erdnatter (črna Schwarze, rumena Gelbe)

Podsaharska Afrika stalna zveza
(geografsko območje) ▸ Szubszaharai Afrika
Sopomenke: Subsaharska Afrika, Črna Afrika

ponôči adv. di notte, nottetempo
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi

ponoči so vse krave črne frazem
(pregovor) ▸ sötétben minden tehén fekete
Sopomenke: ponoči je vsaka krava črna

posóda (-e) f

1. vaso contenitore, recipiente:
aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda recipiente di alluminio, di terracotta, di latta, di vetro

2. vasellame, stoviglie, pentolame:
kuhinjska, namizna posoda vasellame da cucina, da tavola
detergent za pomivanje posode detersivo per stoviglie
stroj za pomivanje posode lavastoviglie
bela, črna posoda vasellame di porcellana, di acciaio; stoviglie di acciaio, pentolame in acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nočna posoda orinale; pog. pitale; vaso da notte
gosp. posoda za nastrgan sir formaggiera
med., teh. posoda za prekuhavanje bollitore
posoda za sadje fruttiera, portafrutta
posoda za žerjavico braciere
teh. ekspanzijska posoda vaso di espansione
arheol. etruščanska posoda bucchero etrusco; vaso etrusco
ležalna posoda vaso vinario
gosp. nepregorna posoda pirofila, teglia pirofila, tegame pirofilo
fiz. vezna posoda vaso comunicante
fiz. Dewarjeva posoda vaso di Deward
rel. posoda z blagoslovljeno vodo secchiello (dell'acqua benedetta)
posoda za kadilo portaincenso
gosp. posoda s keksi biscottiera
posoda za gorčico senapiera
posoda za predjedi antipastiera
posoda za sladice portadolci

prah|a ženski spol (-e …) agronomija in vrtnarstvo die Brache (črna/prava Schwarzbrache, zelena Grünbrache); njiva: der Brachacker
biti v prahi brach liegen, brachliegen

prosenk|a [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Kiebitzregenpfeifer (črna der Kiebitzregenpfeifer, navadna der Goldregenpfeifer)

pŕst, -i (zemlja) terre ženski spol

apnena prst terre (ali sol moški spol) calcaire
črna prst terre végétale, humus moški spol, terreau moški spol

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

rac|a ženski spol (-e …)

1. die Ente, divja Wildente, domača Hausente; pečena: der Entenbraten; figurativno časopisna Zeitungsente
lov na race die Entenjagd
raca na vodi! potztausend!

2. živalstvo, zoologija die Ente (bahamska Bahamaente, beloglava Fleckschnabelente, belopegasta Schwarzente, cimetasta Zimtente, črnoglava Kappenente, marmornata Marmelente, modroperuta Blauflügelente, rumenokljuna Gelbschnabelente, Salvadorijeva Salvadoriente, srpasta Sichelente)
domača raca die Hausente
belooka raca Moorente
raca bleščavka poddružina: die Glanzgans
črna raca Trauerente (žametna raca Samtente, očalarka Brillenente)
divja raca (mlakarica) die Stockente
raca dolgorepka die Spießente (rumenokljuna Gelbschnabel-Spießente)
drevesna raca Baumente (rumena Gelbe Baumente)
grbasta raca die Glanzgans
grivasta raca die Mähnengans
jesenska raca Herbstente
vdovska raca Witwenente
raca konopnica živalstvo, zoologija die Schnatterente
kreheljc Krickente (argentinski Gelbschnabel-Krickente)
labradorska raca Labradorente
moškatna raca Moschusente, Türkenente
palčja raca Weißkopfruderente
pasasta raca Kragenente
pisana raca Scheckente
plavajoča/prava raca Schwimmente
raca potapljavka Tauchente
raca čopasta črnica Reiherente
raca rdečeglavka der Rotkopf
rdečeuha raca Rotohrente
raca reglja Knäkente
raca rjavka Bergente
rožnoglava raca Rosenkopfente
zimska raca Eisente
raca žličarica Löffelente
raca žvižgavka Pfeifente (čilska Chile-Pfeifente)
| ➞ → beloglavka, črnica, ostrožka, pepozaka, sivka, žagar(ica)

radis [radi] masculin, botanique redkvica; populaire denar

manger des radis avec du beurre comme hors-d'œuvre jesti redkvice z maslom kot predjed
(populaire) n'avoir pas un radis biti brez cvenka, brez denarja
je ne dépense pas un radis de plus! tudi pare večne potrošim!
radis noir črna redkev

rame¹ [ram] féminin veslo; veslanje, veslaški šport

à deux rames dvoveseln, na dve vesli
avoir la rame (sport) voditi, biti v vodstvu
être, tirer à la rame (populaire) garati ko črna živina
faire force de rames krepko (za)veslati
(familier) ne pas en fiche une rame ničesar ne narediti, delati

ras|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Rasse
bela rasa weiße Rasse
črna rasa schwarze Rasse
rumena rasa gelbe Rasse
mešanje/mešanica ras die Rassenmischung

2. pri živalih ➞ → pasma