red1 [red] pridevnik (redly prislov)
rdeč; rus; pordečen (with od)
okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen
as red as a rose rdeč kot vrtnica
red admiral (metulj) admiral
Red Army Rdeča armija
a red battle krvava bitka
red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
red cent bakren novčič
red chalk krvavec (kamen)
red coats sleng vojaki
red deer jelen
red eye ameriško, sleng cenen viski
red eyes with tears od jokanja rdeče oči
red flag rdeča zastava
red flannel sleng jezik
red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
red light rdeča luč
red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
red meat govedina, bravina
a red radical politika hud, zagrizen radikal
red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
red vengeance krvavo maščevanje
red weed mak
red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
to be red with anger biti rdeč od jeze
it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
to make red pordečiti
to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
to see red figurativno pobesneti
to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
to turn red postati rdeč, zardeti
Zadetki iskanja
- redeem [ridí:m] prehodni glagol
nazaj kupiti, odkupiti, zopet kupiti; dobiti nazaj; amortizirati, odplačati (dolg); izpolniti, držati (obljubo); izžrebati (državne papirje); odkupiti, osvoboditi, (od)rešiti (from od, out of iz)
popraviti, omiliti, ublažiti; nadomestiti
to redeem one's honour, one's rights vzpostaviti, nazaj dobiti svojo čast, svoje pravice
to redeem a mortgage odplačati hipoteko
to redeem a pawned watch odkupiti, nazaj kupiti zastavljeno uro
the redeeming feature edina lepa poteza, edina svetla točka
he has one redeeming feature (on) ima eno (pozitivno) potezo, ki ga rešuje, ki ublažuje njegove negativne poteze
there is nothing to redeem his errors ničesar ni, zaradi česar bi se mu mogle opravičiti njegove zablode
the eyes redeem the face from ugliness oči rešujejo, kompenzirajo grdi obraz
tasteful decoratious redeem the ugliness of the room okusne dekoracije kompenzirajo grdoto sobe
the play was redeemed by the acting slabi igri je do uspeha pripomoglo dobro igranje - redound [ridáund]
1. neprehodni glagol
biti obilen (čezmeren, odvečen), obilovati, biti na pretek, narasti; teči nazaj, priti nazaj (upon na)
vračati se, vrniti se, pasti nazaj (upon na)
izvirati, izhajati (from, out of iz)
biti posledica (česa), priti do, rezultirati, prispevati (to k)
povečati, pospeševati napredek
arhaično valovati, preplavljati, kipeti (o vodi, valovih)
arhaično odmevati, odzvanjati
2. prehodni glagol
odbijati, odražati; dati, dodati
it redounds to his credit v čast mu služi
it will redound to our advantage to nam bo v korist
a benefit redounds upon the benefactor dobro delo konec koncev koristi dobrotniku
his success will redound to the fame of the university njegov uspeh bo prispevek k slovesu univerze - religiō -ōnis, f (religere, soobl. = relegere; prim. religiōsus, religens, neglegere)
I. vestno preudarjanje in obzirno motrenje
1. o(b)zir, premislek, razmislek, pomislek, vestnost, previdnost, strah, dvom: T. idr., religio deinde incessit, vitio eos creatos esse L. pomislek se je utrnil (zbudil), religionem inicere Ci., aliquid trahere in religionem L., res in religionem versa est L. je vzbudila pomislek, vin' tu Iudaeis oppedere? nulla mihi religio est H.
2. verska bojazen, verski strah, verski dvom, verski pomislek: Varr., Ph., Lucr. idr., terror repentinus et obiecta religio C., (sc. Dumnorix) religionibus impediri sese dixit C., religione et metu perturbari Ci., augures consulti eam religionem animis eximēre L., rivos deducere nulla religio vetuit V.; religioni est z ACI: L. ali rem religioni habere Ci. imeti (šteti) za greh, religio alicui non est, quominus … Ci. vest ne težiti (peči) koga; religio est (alicui) z inf. ali abs.: Pl., Ter., L. (kdo) imeti verski pomislek, res in religionem alicui venit Ci.; v pl.: quas tu mihi religiones? Ci. kakšne verske pomisleke (mi navajaš)?; occ. prazna (praznoverna) bojazen, vražen (vraževeren) strah, vraževeren pomislek, vraževerje, praznoverje: pleni religionum animi L. praznovernih misli, novas religiones sibi fingere C. —
II. (kot stalna lastnost)
1. (vestna) natančnost, (vestna) točnost, (tanko)vestnost, skrb(nost), prenatančnost, upoštevanje, o(b)zir: antiqua, nimia Ci., hāc ego religione (vestno oziraje se na vsako malenkost) non sum ab hoc conatu repulsus Ci., nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivoprisežnost, brezvestnost, homo sine ulla religione ac fide N. brezvesten in nezvest, quo maiore religione se receptum tueretur N.; z objektnim gen.: religio officii Ci. vestno izpolnjevanje dolžnosti; s subjektnim gen.: fides et religio vitae Ci. vestno življenje, Atheniensium religioni (vestni skrbnosti) servire Ci., religio iudicum Ci.
2. pobožnost, bogaboječnost, božji strah, nabožnost, bogoslužnost: Iust., Plin., Suet. idr., iustitia erga deos religio dicitur Ci., haud liber erat religione animus L., anteposita irae religio N., iustitia et religio Numae L.; meton. vera, verstvo, veroizpoved, religija: religiones interpretari Ci. pojasnjevati verska vprašanja (verske predmete), religio Iudaeorum Ci., religio Christiana Eutr., pro religionibus (za svojo vero) bella suscipere Ci.; occ. prazna (babja) vera, versko praznoverje: vanae religionis opinio Cu., Gallorum natio dedita religionibus C. vdano vsakovrstnim vražam, animos externa religio incessit L. —
III. meton.
1. služba božja, bogoslužje, češčenje, čaščenje (bogov): religio id est cultus deorum Ci., mira religio Cereris Ci.; s subjektnim gen.: tectum horrendum religione parentum V., religione patrum sacrum T.; od tod
2. versko opravilo, verski obred; sg. kolekt. in pl. verski obredi, verstvo, bogočastje, bogoslužje: sua cuique civitati religio est Ci., Numa omnes partes religionis statuit Ci., religiones instituere L., de religionibus senatum consulere L., diligentissimus religionum cultor L., spernit religiones T., religiones nocturnae Petr. nočno bogoslužje (bogočastje), nočne slovesnosti (v čast Priapu), religionum colentes Ci. spoštovalci verskih obredov.
3. meton.
a) predmet pobožnega češčenja, svetinja: quae religio aut quae machina belli? V. (o trojanskem konju), tantas deorum religiones violare Ci., Agrigentini religionem domesticam requirebant Ci. „svojo domačo svetinjo“ (tj. Mironov kip boga Apolona), restituit civitati illam religionem Ci. (o Dianinem kipu), religiones ipsae commovisse se videntur Ci.; od tod svetinja = svetišče, tempelj, božji hram: ad dearum religionem demigrare Ci.
b) pl. religiones božja znamenja: auspiciis et religionibus inductus Auct. b. Alx. —
IV.
1. svetost: Diana loco mutata religionem non amisit Ci., deorum religio et sanctimonia Ci., sacrarium Cereris est eādem religione, quā Romae Ci., ne loci quidem religione defensurus Cu., religio fani Ci., templorum T., sacramenti L., sortis Ci., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., quae aetheris alti religio V. sveta moč, magistratus religione inviolati Ci.
2. sveta (verska) obveza(nost), sveta (verska) zaveza(nost), verska vez, vestna nuja: tantā religione obstricta tota provincia est, ut … Ci., religione obstrictos habere animos L., nullam scelere religionem exsolvi L., religio iuris iurandi C., Ci. prisežna (= s prisego nase vzeta) dolžnost, Numa religionibus et divino iure populum devinxit T.; od tod occ. (obvezujoča, zavezujoča) prisega, sveta obljuba: vestra religio Ci., perterritus miles timori magis quam religioni (službena prisega) consulit C., hac religione non est deterritus N., religionem conservare N. izpolniti sveto obljubo, ostati mož beseda.
3. oskrumba, oskrunitev vere, zloba, zlobnost, hudobija, prekletstvo, greh: mendacii religione obstrictus C. kriv laži, nefas non ad religionem, sed ad coniurationem pertinet N. ni oskrunitev vere, de religione (= de religionibus violatis) queri Ci., religio Clodiana Ci., religio inexpiabilis Ci., templum religione liberare L.
Opomba: Pri pesnikih vselej rēligiō ali relligiō (ker rĕligiō ne gre v heksameter). - remettre* [rəmɛtrə] verbe transitif nazaj dejati, položiti, postaviti; zopet obleči; médecine zopet uravnati, spraviti v red, na noge; pomiriti, spraviti; poslati nazaj; prepoznati, spoznati, zopet se spomniti; izročiti; zaupati; nakazati (denar); prepustiti; dati na voljo; izročiti (zločinca justici); nazai dati, odreči se (quelque chose čemu); odložiti (funkcijo); odpustiti, spregledati (kazen, grehe); odgoditi, odložiti; commerce odobriti popust; théâtre odpovedati; izboljšati (vino); verbe intransitif odlašati, odložiti
se remettre opomoči si (de od), ozdraveti; zavedeti se; pomiriti se; spomniti se (quelque chose česa); spraviti se; spet začeti (à quelque chose kaj); spet se lotiti; priti nazaj na kaj
en remettre (familier) pretiravati
s'en remettre à zanesti se na; sklicevati se na
je m'en remets à vous zanesem se (glede tega) na vas, zaupam vam
pour remettre à (izročiti) v roke (neke osebe)
je ne vous remets pas ne spoznam vas več, ne morem se vas spomniti
cela m'a remis fo mi je pomagalo, me spravilo spet k sebi
ce n'est que partie remise to je samo odloženo
remettre ça (populaire) znova začeti; naliti, natočiti novo rundo
remettre ses chaussures spet se obuti
remettre quelqu'un sans cesse stalno koga tolažiti
remettre son chapeau zopet se pokriti (s klobukom)
remettre en crédit, en honneur vrniti komu ugled, čast
remettre l'esprit de quelqu'un pomiriti koga
remettre sa démission podati ostavko
remettre quelqu'un dans ses droits vrniti komu njegove pravice
remettre un habit zopet obleči (neko) obleko
se remettre à fumer zopet začeti kaditi
remettre au hasard prepustiti slučaju
remettre une lettre izročiti pismo
se remettre entre les mains de quelqu'un staviti se komu na voljo
se remettre entre les mains de Dieu prepustiti se božji roki (volji)
remettre au lendemain, à huitaine odložiti, odgoditi na naslednji dan, za en teden
remettre à neuf obnoviti, napraviti novo, prenoviti
remettre une partie končati igro neodločeno
remettre quelqu'un au pas (figuré) pokazati komu, energično ga spraviti, priganjati k delu
remettre une peine au condamné pomilostiti obsojenca
remettre quelqu'un sur pied pomagati komu na noge
remettre à sa place (figuré) posvariti, pokarati, poučiti koga, spraviti ga na pravo pot
remettre en place (figuré) spet spraviti v red
remettre un os luxé zopet uravnati izpahnjeno kost
remettre en question spet napraviti vprašljivo, zopet dvomiti (o)
remettre à la scène, au théâtre spet uprizoriti
se remettre à table; au lit spet sesti k mizi, spet leči v posteljo
remettre sur le tapis spet prinesti na tapet
remettre au point pojasniti
remettre en usage, en vogue spraviti zopet v rabo, v modo
remettre en vigueur zopet uveljaviti
le temps s'est remis au beau vreme se je izboljšalo
se remettre au travail iti zopet na delo
il ne s'en est pas ramis ni si opomogel od tega, tega ni prebolel
il ne faut jamais remettre à demain ce qu'on peut faire le jour même (proverbe) ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš! - rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se
se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj! - repugnant [ripʌ́gnənt] pridevnik (repugnantly prislov)
odvraten, zoprn, odbijajoč, neprijeten, antipatičen (to s.o. komu)
protisloven, nasproten (to sth. čemu)
nezdružljiv, nekompatibilen, neskladen, nesoglasen (with z)
an act repugnant to my sense of honour dejanje, ki se upira mojemu čutu za čast - repulsa -ae, f (repellere)
1. zavrnitev, prezir(anje), prezrtje: ne hanc repulsam tua sentiret calamitas Ph. zavrnitev, odslovitev, in tristitiam ira repulsam revolvitur Sen. ph.; occ. kot publicistični t.t. zavrnitev, odklonitev, neizvolitev pri potegovanju za kako javno uradniško funkcijo, čast: dolor repulsae C. da ni (bil) izvoljen, aegre tulisse P. Rupilium fratris repulsam consulatūs Ci. propadlo kandidaturo za konzula (konzulat), repulsa aedilicia Ci. neuspeh pri kandidaturi (potegovanju) za edila (edilstvo, ediliteto), Appium Claudium sine repulsā factum esse consulem Ci. da ni nikoli prej pogorel pri volitvah za konzula, a populo repulsam ferre ali samo repulsam ferre ali accipere Ci., Plin. biti prezrt, propasti, doživeti neuspeh (poraz) na volitvah, virtus repulsae nescia sordidae H., repulsā notatus Val. Max.
2. odbitje, odbijanje, odklonitev, zavrnitev kake prošnje, prazna (neuspešna, neuslišana) prošnja: nullius rei a se repulsam laturum N. da mu ne odbije ničesar, posce bonis aliquid: nullam patiere repulsam O. ne boš prosil zastonj, sint tua vota licet … secura repulsae O., amor crescit dolore repulsae O., longae nulla repulsa morae Pr., indignatio repulsae Ap. - re-sideō -ēre -sēdī -sessum (re in sedēre)
1. obsedeti, sedeč zaosta(ja)ti, sedeti, muditi se, postati, zadrž(ev)ati se, ostati (kje): tergo residebat asseli O., corvus arbore residens Ph., residere in equo O., in antro O., in villā Ci., patriis in terris resedisse T., in re publicā Ci.; pren.: in eorum nutu residebat auctoritas Ci. je bila, je bivala, je stolovala.
2. metaf. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti, preosta(ja)ti, (pre)bivati: residebit in re publicā coniuratorum manus Ci., in corpore elapso animo nullum residere sensum Ci., si quid in te residet amoris erga me Ci. ep., etiam nunc residet spes in virtute tua Ci., quorum in consilio pristinae residere virtutis memoria videtur C., horum tectis et sedibus (abl.) residere aliquod bellum semper videtur Ci., pecunia publica resedit apud aliquem Dig.; abs.: residet suspicio Ci., huius incommodi culpa ubi resideat Ci., si qua (sc. ira) ex certamine residet L.
3. trans. obhajati, praznovati: denicales, quae a nece appellatae sunt, quia residentur mortuis (umrlim na čast) Ci.; šalj.: venter gutturque resident esuriales ferias Pl. - rešíti to save, to rescue; (osvoboditi) to deliver; to redeem; (na morju) to salvage; (nalogo itd.) to solve
rešíti svojo čast to save (oziroma to vindicate) one's honour
rešíti si kožo (figurativno) to save one's skin
rešíti se (znebiti se) koga to get rid of someone
rešíti skrivnost, problem to solve a mystery, a problem
rešíti situacijo to retrieve the situation
rešíti uganko to solve (ali to work out, to puzzle out) a riddle
rešíti komu življenje to save someone's life
rešíti svoj ugled to save one's reputation
rešil sem ga bede I saved him from utter poverty
zdravnik upa, da ga bo rešil the doctor hopes to pull him through
rešili so ga, da ni utonil he was saved from drowning
rešíti si glavo (figurativno) to save one's bacon
rešíti se to save someone, to be saved (ali rescued, delivered), to come off unscathed, to get away with a whole skin
komaj, za las se rešíti to have a narrow escape, to escape by the skin of one's teeth
reši se, kdor se more! every man for himself!, run for your lives! - reverentia -ae, f (reverērī)
1. bojazen, strah, plašnost, plahost: discendi Col., poscendi Pr., reverentia famae O. ali languoris Q. ozir.
2. bojazen, izvirajoča iz spoštovanja, spoštovanje, strahospoštovanje, spoštljivost do koga, čislanje, čaščenje, češčenje, respekt (rešpekt), reverénca: Q., Sen. ph. idr., adhibenda est quaedam reverentia adversus homines Ci., reverentia in nos T., legum Iuv., imperii T., alicui reverentiam habere ali praestare Plin. iun. izkazovati komu čast, sacramenti reverentiam rumpere T. prekršiti (vnemar pustiti) dolžno spoštovanje službene prisege; occ. sram, sramovanje: si non obstet reverentia O.
3. zasluženo (dolžno) spoštovanje, visokost, visočanstvo, veličanstvo: patris patriae Vop. — Pooseb. Reverentia -ae, f boginja Reverénc(ij)a (= Bojazen, Spoštljivost), po Hom. mati boginje „Maiestas“: O. - re-vereor -ērī -veritus sum (re in verērī)
1. (z)bati, (u)strašiti (strášiti) se, (pre)plašiti se česa, imeti pomislek(e) glede česa: Ter., Pl. idr., suspicionem Ci., multa adversa Ci., mulier reveretur coetum virorum L.; non revereri s quominus: Ter.
2. čuvati, varovati kaj, paziti na kaj, prizanašati čemu: quaestus suos Plin.
3. spoštovati, častiti, čislati, imeti spoštovanje (strahospoštovanje) do koga, česa: Col. idr., virtutem Corn., fortunam alicuius Cu., vicem regis Cu. dostojanstvo, lectum reverere parentis (iron.) O., hos (sc. oratores) ituri in provincias magistratus reverebantur T. (Dial.) tem so izkazovali čast, tem so se poklanjali. — Od tod
a) adj. pt. fut. pass. reverendus 3 častit, častivreden, častitljiv: Gell. idr., nox O., facies Iuv.; kot naslov višjih krščanskih svečenikov, prečastni, prečastiti, velečastiti, velečastitljivi, velečastni: Icti.
b) adj. pt. pr. reverēns -entis, adv. reverenter
1. spoštujoč, spoštljiv: sermo erga patrem reverens T., puella parentum suorum reverens Ap., illud reverentius Plin. iun., reverentior maiestatis Fl., reverentissimus mei Traianus ap. Plin. iun., sanctius ac reverentius visum credere quam scire T., reverenter colere Plin. iun., copiae reverentius duci parabant T., reverentissime … venit ad me Plin. iun., iudices … reverentissime adloquebatur Suet.; pesn.: ora (sc. Musarum) reverentia Pr. blagonravna.
2. častitljiv: reverentius visum est nomen Augusti Fl.; superl. reverentissimus velečastitljiv, velečastit, velečasten: pozni Eccl.
Opomba: Pass., in sicer impers.: non te tui saltem pudet, si nihil mei revereatur? Varr. ap. Non. če se mene ne bojiš. - revestir [-i-] obleči; obložiti, opažiti, obiti; ometati; okrasiti
revestir importancia važen biti
revestir interés zanimiv biti
revestir de palabras izraziti v besedah
revestir de poder(es) (trg) opremiti s pooblastilom
sin revestir brez ometa (zid)
revestirse con una dignidad sprejeti čast (službo)
revestirse de paciencia oborožiti se s potrpežljivostjo - rispētto m
1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš
2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro - rōbīgō (rūbīgō) -inis, f (k ruber)
1. rdečkasta obloga, rjavica, rjavína, rja: Col., Plin., Hier., Fl. idr., ferrum rubigine roditur O., gladiorum robigo Cu.
2. gniloba, gnilina, gnilád, gniljáva na zobeh: livent rubigine dentes O.
3. rja, snet(java), snetje pri žitu, pepelasta plesen, pepélovka (gr. ἐρυσίβη): Varr., H., Col., Plin., ut mala culmos esset (= ederet) robigo V.; pooseb. Rōbīgō (Rūbīgō) -inis, f Robígina (Rubígina) in Rōbīgus (Rūbīgus) -i, m Robíg (Rubíg), božanstvo ženskega ali moškega spola, ki so ga Rimljani klicali na pomoč zoper snet (= gr. Ἐρυσιβίη Δημήτηρ Gorgon(ij)cev in Ἐρυσίβιος Ἀπόλλων Rodošanov); obl. Rōbīgō: O., Tert., Lact; obl. Rōbīgus: Varr., Gell., Serv. — Od tod Rōbīgālia (Rūbīgālia) -ium, n robigálije (rubigálije), praznik na čast božanstvu Robigini oz. Robigu; obhajali so ga 25. aprila: Varr., Plin., Serv.
4. metaf.
a) rja = brezdelje: ingenium longa robigine laesum torpet O., infectus longi robigine ruris Cl.
b) rja slabih navad, napaka, hiba, pomanjkljivost: Val. Max., Prud. idr., robigo animarum Sen. ph., robiginem suam alicui affricare Sen. ph.
c) razjedajoča rja = zavist: municipalium robigo dentium Mart. glodajoča (razjedajoča) zavist sodržavljanov. - rōstrātus 3 (rōstrum) kljunat, kljunast, kavljàt, kávljast, kljun imajoč, obliko kljuna imajoč, imajoč ukrivljeno konico (ost), spredaj zakrivljen, rilčast: vectis, prora Plin., falx Col., navis Ci. idr., columna rostrata L., Q. rilčasti steber, ki so ga na Forumu postavili v čast Gaju Duiliju za zmago pri Milah; okrašen je bil s kljuni (rilci) pri Milah uplenjenih kartažanskih ladij (prim. rōstrum 2., b.); tako tudi rostrata corona Plin. kljunasta (rilčasta) krona, okrašena z zlatimi ladijskimi kljuni (rilci); podarili so jo tistemu, ki je prvi splezal na sovražno ladjo ali se je odlikoval v kaki pomorski bitki; od tod pesn. metaf. o Agripi, zmagovalcu pri Akciju: cui tempora navali fulgent rostrata coronā V.
- rühmen slaviti; hvaliti (sich se); rühmen an ceniti pri, šteti (komu) v čast; sich einer Sache rühmen hvaliti se z, bahati se z
- Ruhmesblatt: ein/kein Ruhmesblatt sein (ne) biti posebno v čast
- sacrō -āre -āvī -ātum (sacer)
1. (božanstvu) posvetiti (posvečati, posvečevati): CU., PLIN., SUET. idr., auri, argenti, eboris sacrandi modus esto CI., duabus aris ibi Iovi et Soli sacratis L., aras V., laurum Phoebo V., dis Italis votum immortale V., tibi, Phoebe, sacravit remigium alarum V., vidi ... sanguine foedantem, quos ipse sacraverat, ignīs V. ogenj, ki ga je bil sam zanetil bogovom na čast, vigilemque sacraverat ignem V. je bil ustanovil, lectos sacrabo viros V. bom posvetil za svečenike, quam (sc. agri partem) mihi prisci sacravere senes O.
2. sploh komu posvetiti (posvečevati), podariti (podarjati), darovati, pokloniti (poklanjati), da(ja)ti, nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati), določiti (določati), odrediti (odrejati): quod patriae vocis studiis nobisque sacrasti CI., opus tibi (sc. Augusto) sacratum O., hunc illi ... honorem Iuppiter erepta pro virginitate sacravit V.
3. occ.
a) posvetiti (posvečati, posvečevati) = narediti (delati) kaj sveto (neoskrunljivo, neprekršljivo): foedus, quod in Capitolio quod Olympiae quod in arce Athenis sacratum fuisset L., lex sacrata, leges sacratae CI., L., FEST. zakoni, katerih prelomitev (prekršitev) je kazensko prepovedana ali pa povezana s prekletstvom bogov, parentum condicionem sacravimus, quia expediebat liberos tolli SEN. PH., hoc nemus aeterno cinerum sacravit honore (= exstructo sepulcro) Faenius MART.; od tod tudi kako božanstvo posvetiti = kot svetega (sveto) (po)častiti: haud frustra te patrem deûm hominumque hac sede sacravimus L. sacrata Vesta O.
b) koga komu posvetiti (posvečati, posvečevati), izročiti (izročati) v pogubitev, prekleti (preklinjati) koga: ut, qui iuniorum non convenisset ad imperatorum edictum ... caput Iovi sacraretur L., de provocatione ... sacrandoque cum bonis capite eius, qui ... L., iniecere manum Parcae telisque (dat.) sacrarunt euandri (sc. Halaesum) V.
4. metaf. koga (kaj) narediti (delati) nesmrtnega (nesmrtno), ovekovečiti (ovekovečevati, ovekovečati): vivit eloquentia eius (sc. Catonis) sacrata scriptis L., avum ... sacrarunt aliquā carmina parte tuum O., hunc Lesbio sacrare plectro H., quod Libitina sacravit H. kar je Libitina ovekovečila = kar je umrlo (mrtvo). – Od tod adj. pt. pf. sacrātus 3 posvečen, svet: caput, lucus, sedes, templum V., sacrata iura Graiorum V. ali parentum O., dare sacratis oscula liminibus TIB., sacrati milites L. ki so posvečeni (= zavezani) bojevati se na smrt, sacrati homines MACR., AUG. ki so se posvetili bogovom, sveti, numen nullum sacratius SIL., Caesaris alma dies et luce sacratior MART., beneficiorum sacratissimum ius SEN. PH., divi Augusti sacratissima memoria VAL. MAX., numen gentibus illis sacratissimum PLIN., sacratissimi pontifices SID., sacratissima urbs (= Roma) AMM.; occ. pobožanstven: dux O. cesar (Avgust); sacratissimus kot pridevek cesarjev: G. (DIG.) idr. pozni pisci. – Adv. sacrātē
1. sveto, pobožno: sacrate vivere AUG.
2. skrivnostno, skrivno, tajno, tajnostno, mistično, misteriozno: sacrate accipiendus sit numerus AUG. - saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -
la Saint-Martin Martinovo
la Saint-Jean Šentjanževo
la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
les saints de glace ledeni svetniki (možje)
le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
les feux de la Saint-Jean kres
les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
Ville féminin sainte Jeruzalem
toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
ce n'est pas un saint on ni popoln
comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene