Franja

Saat, die, (-, -en) Agronomie und Gartenbau setev; (das Gesäte) posevek; figurativ die Saat der Gewalt nasilje, ki so ga sejali

Saba -ae, f (Σάβα, Σάβη, Σάβαι) Sába, s kadilom bogata dežela v Srečni Arabiji: PLIN. Od tod adj. Sabaeus 3 (Σαβαῖὸς) sábski, sabájski, pesn. = arabski: odor COL., nubes, flores STAT., myrrha SEN. TR., flos VAL. FL., cumulus CL. pogrebna grmada, odišavljena z miro, tus V., terra O. (= Srečna Arabija, zdaj Jemen); subst.
a) Sabaea -ae, f (sc. terra) Sabája (Sabéja), Sabájska (Sabéjska) dežela = Srečna Arabija: H.
b) Sabaeī -ōrum, m Sabájci (Sabéjci), preb. Sabe, ki so sloveli po svojem bogastvu; njihovo glavno mesto je bilo Sabōta: V., MEL., PLIN., VAL. FL., FL., CL.

Sabāzius (Sebāzius), -iī, m (Σαβάζιος) Sabázij, traško-frigijsko božanstvo, ki so ga istovetili z Dionizom ali Bakhom, tudi vzdevek tega boga: CI. – Soobl. Sabādius -iī, m Sabádij: AP. in Sebādius -iī, m Sebádij: MACR. – Od tod Sabāzia -ōrum, n: CI. s soobl. Sebādia -ōrum, n: ARN. sabázije, sebádije = Sabázijev, Sebádijev (= Dionizov ali Bakhov) praznik.

2. Jupitrov vzdevek: VAL. MAX.

sabbatum -ī, n in sabbata -ōrum, n (hebr. beseda, gr. σάββατον ali σάββατα) sábat, sobóta, judovski dan počitka, tedenski praznik, ki so ga pozneje obhajali tudi Rimljani; v sg.: ECCL., VULG.; v pl. AUGUSTUS AP. SUET., PLIN., IUST., hodie tricesima sabbata H. (Sat. 1, 9, 69) morda prvi dan šotorskega praznika („podlopne obletnice“ = 5. dan oktobra), ki so ga Judje prav posebej obhajali, po drugih veliki molitveni ali spravni dan (= 10. dan meseca tišrija (oktobra)), imenovan veliki sabat. Nekateri slovaropisci (npr. Stowasser) navajajo citat hodie tricesima, sabbata mlaj in sabat, torej dvojni praznik; nekateri pa menijo, da si je H. ta praznik izmislil, da bi se porogal židovskemu praznoverju in hkrati tistim Rimljanom, ki so zlahka podlegali vplivom raznoraznih tujih verstev; metaf. praznik nasploh: PERS., SEN. PH., IUV., peregrina sabbata O. – Od tod

1. adj. sabbatārius 3
a) k sábatu (sobóti) sodeč, sábatski, sobóten, obsobóten: luxus SID.;
b) (o osebah) ob sábatu (sobóti) delaven, na sábat (sobóto) dejaven: non plane sabbatarius aut dominicarius, sed cotidianus est ille tentator AUG.; subst. sabbatāriī -ōrum, m (ali po drugih sabbatāriae -ārum, f) praznovalci (praznovalke) sábata (sobóte) = Judje (Judinje): MART.

2. subst. sabbatismus -ī, m (gr. σαββατισμός) obhajanje (praznovanje) sábata, sábatni (sobótni) praznik: AUG., HIER.

3. glag. sabbatizō -āre (gr. σαββατίζω) praznovati (obhajati) sábat (sobóto): HIER., TERT., VULG.

Sabellī -ōrum, m (demin. Sabīnī) Sabél(c)i, sprva ime manjših rodov sabinskega ljudstva: Marzov, Marukinov, Pelignov (Pelignijcev), Vestinov (Vestincev), Hernikov. Pozneje, ko so se začeli sabinski rodovi širiti proti jugu, so se Sabelli imenovali tudi južni oskiško-sabinski rodovi; pesn. Sabelli = Sabini: VARR. FR., COL., PLIN., pulsis Sabellis H.; sg. Sabellus -ī, m Sabélec, Sabínec: SIL., renuit negitatque Sabellus (= Horatius, ki je bil kot posestnik na Sabinskem tako rekoč Sabelec, Sabinec) H. Od tod adj.

1. Sabellus 3 sabélski, sabínski: SIL., IUV., ager, cohortes L., mater, pubes, veru V., ligones H., anus H. sabelska (= marzovska) čarovnica, ali carmina H. sabelske (= marzovske) čarovne pesmi; Sabelci, zlasti Marzi, so se ukvarjali s čarovništvom).

2. v izpeljani obl. Sabellicus 3 sabélski, sabínski: sus V., genus caulium PLIN.

Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

sabljanje samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (bojevanje s sabljami) ▸ vívás, szablyavívás, kardvívásEkipno tekmovanje v sabljanju z mečem so dobili Italijani, ekipno tekmovanje v gimnastiki pa Kitajci. ▸ A kardvívó csapatversenyt az olaszok, a tornász csapatversenyt pedig a kínaiak nyerték.
Sabljanje je eden najstarejših olimpijskih športov, na Slovenskem ga zasledimo že sredi 19. stoletja. ▸ A szablyavívás az egyik legrégebbi olimpiai sportág, amely a 19. század közepéig nyúlik vissza Szlovéniában.

2. (bojevanje s podolgovatimi predmeti) ▸ vívás, kardozás
Otroška leta je preživel med tekanjem po poljih, sabljanjem z odlomljenimi vejami in lovljenjem metuljev. ▸ A gyermekkorát azzal töltötte, hogy mezőkön szaladgált, letört ágakkal kardozott és pillangókat kergetett.

3. (oster in napet dialog) ▸ szócsata, szópárbaj
Prav parlament ob Temzi je visoka šola replik, bodic in duhovitosti - spomnimo se samo Winstona Churchilla in njegovega besednega sabljanja z neko predstavnico nežnega spola. ▸ A Temze melletti parlament a szópárbaj, a tüskék és a szellemesség magasiskolája – elég csak Winston Churchillre és a szebbik nem képviselőivel folytatott szócsatájára gondolni.
In razvnelo se je bojevito sabljanje stroke ter občinskih predstavnikov, vmešal se je tudi predstavnik ljubiteljskih rezbarjev. ▸ És fellángolt a harcias szócsata a szakma és a községi tisztségviselők között, amelyhez a műkedvelő fafaragók elnöke is csatlakozott.

sabot [sabo] masculin lesen čevelj, cokla; kopito, parkelj; vrtavka (igrača); technique zavora, cokla; slab instrument, slabo orodje, slabo vozilo, »škatla«

sabot d'arrêt, d'enrayage cokla
baignoire féminin sabot kratka banja, kjer se kopljemo sedé
dormir comme un sabot spati kot polh, kot ubit
je le vois, je l'entends venir avec ses gros sabots (figuré) njegove namere so preočitne
avoir du foin dans ses sabots imeti (denarna) sredstva, biti premožen
il est venu à Paris en sabots (figuré) v Pariz je prišel z zelo skromnimi sredstvi (a je nato uspel, obogatel)

sabrer [sabre] verbe transitif posekati s sabljo, posabljati; figuré črtati, zmanjšati, prikrajšati (un article članek, un discours govor)

sabrer un travail (figuré, familier) zmašiti delo
sabrer la moitié des candidats neusmiljeno vreči, odkloniti, zavrniti polovico kandidatov
il s'est fait sabrer (familier) odpustili so ga iz službe

saccage [sakaž] masculin oplenitev; opustošenje

les cambrioleurs ont fait un vrai saccage dans l'appartement vlomilci so povzročili pravo opustošenje v stanovanju

saccager [sakaže] verbe transitif (o)pleniti; opustošiti; figuré, familier spraviti v nered

les ennemis ont saccagé la ville sovražniki so oplenili mesto
les cambrioleurs ont tout saccagé chez lui vlomilci so premetali vse pri njem, na njegovem domu

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

sacerdōtālis -e (sacerdōs) svečeniški, duhovniški: AMBR., TERT. idr., ludi PLIN. IUN. igre, ki so jih svečeniki prirejali ob nastopu svoje službe, nomen MACR. pri svečenikih ustaljeno (običajno), collegia LAMP., sedes AMM. škofovska stolica, sacerdotalis vir VELL. (o bivšem velikem svečeniku) mož svečeniškega stanu, cathedra HIER. prižnica; subst. sacerdōtālis -is, m bivši svečenik: TERT., COD. TH., AMM.

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

Sächelchen, das, stvarčica; das sind so Sächelchen to so take stvarčice

sacraliser [-kralize] verbe transitif napraviti sveto, pripisovati svet značaj (quelqu'un, quelque chose komu, čemu)

les peuples anciens ont souvent sacralisé les ancêtres et les morts stari narodi so često pripisovali svet značaj prednikom in mrtvim

sacrārium -iī, n (sacrum -ī ali sacra -ōrum)

1. kraj, kjer se hranijo svetinje, svetinjišče, prostor za svetinje, nekakšen relikviárij: SERV., FEST. idr., sacrarium est locus, ubi sacra reponuntur ULP. (DIG.), vetito temerat sacraria probro O., Caere sacrarium populi Romani L. (ker so Rimljani v času vdora Galcev tja odpeljali rimske svetinje); metaf.: arcana naturae interiore sacrario clausa sunt SEN. PH.

2.
a) molišče, molilnica, kapela, svetišče, tempelj: SUET. idr., in sacrario signum fuit Cereris CI., res divinas in sacrario facere CI., sacrarium Bonae deae CI., Fidei L., Mentis PR., duri sacraria Ditis V. = podzemlje, sacraria Vestae MART., decimo die cenatum deinde pure lautum (sc. adulescentulum) in sacrarium deducere L., primo sacrarium id feminarum fuisse L. (o kraju, kjer so ženske imele Bakhovo slavje).
b) domača kapel(ic)a: qui habitat in tuo sacrario CI. EP.; metaf. α) svetišče: cui (sc. aquilae) ille (sc. Catilina) etiam sacrarium domi suae fecerat CI. (kraj v rimskem taboru, kjer so hranili legijske orle, je veljal za svetega); porogljivo (o istem Katilini): cui (sc. aquilae) domi tuae sacrarium scelerum tuorum constitutum fuit CI. β) cesarski kabinet: in sacrario imperialis oraculi AUS.

sacrifice [sakrifis] masculin žrtev, žrtvovanje, odreka; religion žrtvovanje, daritev (božanstvu)

sacrifice d'argent, de temps žrtvovanje denarja, časa
le saint sacrifice (religion) sveta maša
avoir l'esprit de sacrifice biti požrtvovalen
faire le sacrifice de sa vie à la patrie žrtvovati svoje živijenje za domovino
les païens faisaient des sacrifices aux dieux pogani so žrtvovali, darovali bogovom
faire de grands sacrifices pour l'instruction de ses enfants mnogo žrtvovati za izobrazbo svojih otrok

sacri-ficus 3 (sacrum ali sacra in facere)

1. žrtvujoč, darujoč, daritve (žrtve, žrtvovanja, darovanja) opravljajoč: rex sacrificus (= rex sacrificulus) L. daritveni kralj, svečenik žrtvovalec (skrbeč za daritve, ki jih je prej opravljal kralj), sacrifico deductum nomen ab Anco O., sacrificus Numa LUCAN.

2. žrtven, daritven: dies, ritus, securis O., ōs Q. jezik (govorica) žrtvujočih ali svečenikov, cruor, vestis SIL., preces SEN. TR., tibia SEN. TR., PLIN., ara VAL. FL. žrtvenik, iugum VAL. FL. kjer so žrtvovali ljudi.