Franja

ἀπ-όλλῡμι, ἀπ-ολλύω [fut. ἀπολῶ, aor. ἀπώλεσα, pf. ἀπολώλεκα, plpf. ἀπωλωλέκειν, ion. praes. 3 pl. ἀπολλῦσι, fut. ἀπολέω; NT ἀπολέσω, aor. ep. ἀπόλεσσα – med. fut. ἀπολοῦμαι, aor. ἀπωλόμην, pl. 2 act. ἀπόλωλα, plpf. ἀπωλώλειν; aor. ep. ἀπόλοντο, opt. ἀπολοίατο, iter. ἀπολέσκετο] 1. act. a) pogubljam, uničujem, ubijam, (raz)rušim, οἱ ἀπολλύντες morilci; b) izgubljam, pridem ob kaj, ὑπό τινος po kom. 2. med. a) propadam, poginjam, umiram, žalostim se; b) izgubljam se, izginjam ὕδωρ; ἀπόλωλα po meni je.

ἀπο-σφάλλω 1. act. ep. odvračam (zavajam) s pravega pota, zanašam; πόνου pokazim (pripravim koga ob) trud. 2. pass. zgrešim kaj, izpodleti mi kaj; izpodrsne se mi, τινός motim se v čem.

ἀράσσω [fut. ἀράξω, aor. act. ἤραξα, pass. ἠράχθην] ion. poet. 1. act. bijem, tolčem, udarjam, trkam (na vrata) τί, τινί; ὀνείδεσι obsipam z; vržem ob πρὸς τὰς πέτρας. 2. pass. tepejo me, bijejo me, trčim ob breg, razbijem se na skali.

Ἀρίσβη, ἡ mesto v Trojadi ob Helespontu.

Ἀρχέλαος, ὁ 1. spartanski kralj ob Likurgovem času. 2. makedonski kralj (414-399).

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

αὔριον, αὖρι [Et. iz αὐσρ-, gl. ἕως] adv. jutri, kmalu, ἡ αὔριον jutrajšnji dan, ἐπὶ τὴν αὔριον drugi dan NT, εἰς αὔριον do (na) jutri, αὔριον τηνικάδε jutri ob tem času; σήμερον καὶ αὔριον danes in jutri NT; τὸν αὔριον χρόνον od danes do jutri.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

Ἀφέται, αἱ (Ἀφεταί) kraj ob zalivu Magnezije.

Ἀχιλλεύς, ep. Ἀχιλεύς, έως, ep. ῆος sin Peleja in Tetide, vodja Mirmidoncev. – adi. Ἀχίλλειος δρόμος polotok ob izlivu Boristena.

Βισάνθη, ἡ mesto v Trakiji ob Propontidi.

βλάπτω [fut. βλάψω, aor. ἔβλαψα, pf. βέβλαφα, pass. βέβλαμμαι, aor. ἐβλάβην in ἐβλάφθην, fut. βλαβήσομαι in βλάψομαι (s pas. pom.), ep. aor. p. 3 pl. βλάβεν] 1. škodujem komu τινά, poškodujem, ranim, ohromim (-iti); βεβλαμμένος ἦτορ življenja oropan = ubit; τινά τι oškodujem koga v čem. 2. zadržujem ἅρματα, oviram, slabim; τινά τινος koga v čem, γούνατα βλάβεται kolena se šibe; pass. zapletem se v kaj, ἐν ὄζῳ zadržujejo me v, κατὰ κλόνον zaostanem v bojnem metežu, zapletem se v bojni metež; spotikam se ob kaj ἀσπίδι. 3. varam, mamim, slepim, zmešam, slepim τινὰ (φρένας in brez φρένας); βλαφθείς zmešan.

βοάω [fut. βοήσομαι, aor. ἐβόησα itd.; ep. pr. βοάᾳ, βοόωσι, pt. βοόων; ep. ion. fut. βώσομαι, aor. ἔβωσα, ἐβωσάμην, ἐβώσθην, pf. pt. βεβωμένος] 1. intr. glasno kličem, kričim, odmevam, donim; bučim, κῦμα ποτὶ χέρσον pljuskam ob; μέγα, μακρά glasno, na daleč; μέλος oglasim se z, zapojem. 2. trans. a) glasno pokličem, opevam, slavim τινά, πρός τινα vpijem h komu NT; pass. pf. sem znan, sem slaven; b) oznanjam, zapovedujem βοηθεῖν, μὴ θεῖν.

Βορυσθένης, ους, ὁ 1. reka v evropski Sarmatiji (Dnjepr); preb. Βορυσθενεΐτης, ὁ. 2. mesto ob tej reki.

βραχύς, εῖα, ύ [Et. iz breg'hu-s, lat. brevis iz brehwi-, slov. brz, brzo (kar je kratko = hitro). – comp. βραχύτερος, -χίων, βράσσων, sup. -χύτατος, βράχιστος] kratek, majhen, neznaten, nevažen, nizek; adv. βραχύ (τι), βραχέα, βραχέως kratko, ἐπὶ βραχύ ne daleč, μετὰ βραχύ malo potem, διὰ βραχέων ob kratkem (v malo besedah), ἐν βραχεῖ v kratkem, kmalu, κατὰ βραχύ polagoma, κατὰ βραχὺ ἀποκρίνασθαι na kratko odgovoriti.

Βυζάντιον, τό mesto v Trakiji ob Bosporu; adi. Βυζάντιος 3. – preb. Βυζάντιος, ὁ.

γέφῡρα, ἡ 1. ep. nasip, jez (ob reki), ἡ ἐπὶ τῷ νάπει ozka cesta ob soteski; πολέμοιο ulice boja; prostor, ki loči pred bojem sovražni vojski = bojno polje. 2. most, dvigljiv most; γέφυραν ζευγνύναι most zgraditi; γέφυρα ἐζευγμένη πλοίοις most na ladjah.

δᾳδ-οῦχος, ὁ (δᾴς, ἔχω) svečenik, ki je držal ob elevziških misterijih plamenico, baklonosec.

Δάρδανος, ἡ mesto ob Helespontu; preb. Δαρδανεύς, έως, ὁ.

Δέλτα, τό indecl. 1. četrta črka grškega alfabeta. 2. spodnji del Egipta ob izlivu Nila.