Franja

zuccata f

1. šalj. udarec z glavo:
battere una zuccata contro il muro udariti z glavo ob zid
fare a zuccate col muro pren. trmasto vztrajati
prendere una zuccata pog. biti prevaran, dobiti jo po buči

2. kulin. kandirana buča (sicilijanska specialiteta)

Zunge, die, (-, -n) Anatomie, bei Schuhen: jezik; figurativ deutscher Zunge nemškega jezika; Tierkunde morski list; Technik , Musik jeziček, an Weichen: ostrica; eine scharfe Zunge oster jezik; eine falsche Zunge lažniv jezik; böse Zungen zlobni jeziki; die Zunge zeigen pokazati jezik; sich auf die Zunge beißen ugrizniti se v jezik; sich die Zunge abbrechen beim Sprechen: lomiti si jezik; sich die Zunge verbrennen opeči si jezik; seine Zunge hüten/zügeln brzdati (svoj) jezik; es liegt mir auf der Zunge leži mi na jeziku; auf der Zunge zergehen raztopiti se v ustih; seine Zunge wetzen brusiti jezik (an ob) ; das Herz auf der Zunge haben nositi srce na dlani; glatt/schwer von der Zunge gehen iti hitro/težko z jezika; jemandem die Zunge lösen razvezati jezik (komu)

zusammenstoßen^* trčiti (mit z); zusammenstoßen mit trčiti ob, zadeti/zadevati ob ( tudi Physik ); Linien, Erde und Himmel: stikati se

zvéčati (-am) | zvečeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. allargare, ampliare, ingrandire

2. aumentare, accrescere

B) zvéčati se (-am se) perf. refl.

1. ingrandirsi, allargarsi:
razpoke so se ob potresu zvečale col terremoto le fessure si sono allargate

2. aumentare, crescere, intensificarsi:
zvečala se je temperatura è cresciuta la temperatura

zvečér le soir

ob sedmih zvečer à sept heures du soir
danes zvečer, drevi ce soir
jutri zvečer demain soir
včeraj zvečer hier soir
na svidenje zvečer! à ce soir!

zvečér de noche; por la noche

pozno zvečer moy tarde
ob 8-ih zvečer a las ocho (8) de la noche
danes zvečer, drevi esta noche, hoy por la noche
jutri zvečer mañana por la noche
včeraj zvečer, sinoči anoche
predvčerajšnjim zvečer (ponoči) anteanoche

zvečíne adv.

1. perlopiù:
pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica

zvók sound; ring; tune

hitrost zvóka speed of sound
nauk o zvóku (science of) acoustics
ultrazvók ultrasound
ob zvókih narodne himne to the strains of the national anthem

zweite drugi; kein zweiter nihče drug; der zweite Großvater sein biti izrezan dedek; der Zweite Weltkrieg druga svetovna vojna; zweite Bundesliga 2. zvezna liga; zweite Vergangenheit perfekt; zweiter Bildungsweg šolanje/študij ob delu; aus zweiter Hand iz druge roke

žár (-a) m

1. splendore, luce; calore:
jutranji, večerni žar il tramonto, l'aurora
žar lune, sonca, zvezd la luce della luna, del sole, delle stelle

2. calore, fuoco; (velika pripeka) calura:
greti se ob žaru ognja scaldarsi al calore del fuoco
zažgati meso na premočnem žaru bruciare la carne a un fuoco troppo forte
poletni žar la calura estiva

3. gastr. griglia, gratella; ferri:
meso na žaru carne in gratella, alla griglia, ai ferri

4. (čustvena vznemirjenost) fervore, ardore; vampa:
biti poln notranjega žara essere pieno di fervore interno

5. vampa; incandescenza:
žar večernega neba la vampa del cielo vespertino
segreti do žara scaldare fino all'incandescenza
zanetiti žar v srcu infiammare il cuore
slepeči žar svetlobe una luce accecante

že déjà; dés, depuis

že danes dès aujourd'hui, aujourd'hui même
že jutri dès demain
že zgodaj zjutraj dès le matin
že dolgo depuis longtemps
že od nekdaj depuis toujours
že 3 mesece je bolan il est malade depuis 3 mois
že 2 leti je odsoten voilà deux ans qu'il est absent
že prihaja! le voilà qui arrive!
to je že res, toda c'est bien vrai, mais
že ob sami misli na to me je groza la pensée seule m'en fait frémir; rien que d'y penser, j'en frissonne
bo že prišel il viendra bien, il va venir, il finira bien par venir
me bo že razumel il me comprendra bien
mu bom že povedal je ne manquerai pas de le lui dire
ga bom že našel je saurai bien le trouver
že dobro! c'est bon!, ça va bien!, cela suffit!
povej že! mais dis-le enfin!

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años

železnica samostalnik
1. (proga s tirnicami) ▸ vasútPrav tako tudi že vemo, kako bomo modernizirali slovenske železnice. ▸ Azt is tudjuk már, miként korszerűsítjük a szlovén vasutakat.
Več desetletij so si prizadevali, da bi država zgradila železnico in s tem zmanjšala razlike v državi. ▸ Évtizedek óta ösztönözték, hogy az ország építse ki a vasutat, ezzel csökkentve az országban tapasztalható különbségeket.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

2. (podjetje) ▸ vasútSvojo mladost je preživel večinoma na kmetiji in na železnici, kjer je bil zaposlen. ▸ A fiatalságát főleg a parasztgazdaságban és a vasútnál töltötte, ahol alkalmazottként dolgozott.
Nekaj po pol tretji uri zjutraj je v spalnem vagonu izbruhnil ogenj, ki so ga odkrili uslužbenci železnic. ▸ Nem sokkal hajnali fél három után tűz ütött ki egy hálókocsiban, amelyre a vasúti személyzet figyelt fel.

3. (vlak) ▸ vasútVsem, ki želijo priti na nedeljsko prireditev ob letališču, pa priporočajo predvsem vožnjo z železnico ali avtobusi. ▸ Azoknak, akik vasárnap szeretnének eljutni a repülőtér melletti rendezvényre, azt javasolják, hogy vonattal vagy busszal utazzanak.
Poti vas bodo popeljale skozi predor, kjer je nekoč vozila železnica. ▸ Az útjuk átvezet az alagúton, amelyben egykor a vasút haladt.
Povezane iztočnice: podzemna železnica, podzemska železnica, podzemeljska železnica, enotirna železnica, nadzemna železnica

4. (igrača) ▸ vasútMama je rekla, da mi je za darilo kupila železnico. ▸ Anyukám azt mondta, hogy vasutat vett ajándékba.
Kot otrok sem se tudi jaz igral z železnico. ▸ Gyermekként én is vasúttal játszottam.

železniška postaja ženski spol der Bahnhof (domovna Heimtabahnhof, mejna Grenzbahnhof); majhna: (postajališče) die Eisenbahnstation, Bahnstation
blago za prevoz do/z železniške postaje das Rollgut
peron ob stavbi železniške postaje der Hausbahnsteig

želódec stomach; pogovorno tummy; (prežvekovalcev) maw; (ptičji) gizzard

bolan na želódcu dyspeptic
pokvarjen želódec disordered (ali upset) stomach
bolečine v želódcu stomachache
občutljiv, izbirčen želódec delicate stomach, easily upset stomach
rak na želódcu stomach cancer
zdravilo za želódec stomachic
na prazen želódec on an empty stomach
kruljenje v želódcu rumbling in the stomach
razširjanje želódca stomachic dilatation
ima slab želódec he suffers from indigestion
ona ima dober želódec (figurativno) she can stand (ali put up with) a good deal
imeti koga v želódcu (figurativno) to be unable to stand someone
hrana mi težko leži na želódcu food lies heavy on my stomach
to mi leži v želódcu (tega ne morem prebaviti) (figurativno) it sticks in my gizzard
želódec mi kruli my stomach (ali pogovorno tummy) is rumbling
obračati komu želódec (figurativno) to turn someone's stomach
želódec se mi obrača ob tem it's giving me the stomachache (ali vulgarno the bellyache)
potešiti si želódec to stay one's stomach
ta hrana ne prija mojemu želódcu this food disagrees with me
želódec se mi vzdiguje (= slabo mi postaja) my stomach rises

želódec estómago m ; (ptičji) buche m

nojev želodec estómago del avestruz
nadevani želodec embuchado m de carne de (cabeza de) cerdo y de corteza de tocino
povešen želodec gastroptosis f
imeti koga v želodcu (fig) no poder tragar a alg, tener a alg sentado en la boca del estómago
imeti dober želodec tener buen estómago
imeti pokvarjen želodec tener una indigestión
imeti prazen želodec tener el estómago vacío, estar en ayunas
pokvariti (si) želodec arruinar(se) el estómago
želodec me boli me duele el estómago
želodec mi kruli (od lakote) me ladra el estómago
želodec se mi obrača ob tem eso me revuelve el estómago

žena samostalnik
1. (soproga) ▸ feleség
2. (ženska) ▸ nőOb mednarodnem prazniku žena smo ugotavljali, da je v lokalni politiki malo žensk. ▸ A nemzetközi nőnap alkalmából megállapítottuk, hogy a helyi politikában kevés a nő.
Povezane iztočnice: dan žena, dispanzer za žene

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden

žívec (-vca) m

1. anat. nervo:
vzdražiti živec eccitare il nervo
med. omrtviti živec anestetizzare il nervo
bolezni živcev malattie nervose
ohromelost živcev paralisi nervosa
vnetje živcev neurite
spočiti živce riposare i nervi
biti rahlih živcev avere i nervi a fior di pelle
gibalni, čutilni živec nervo motorio, sensitivo
slušni, vidni, vohalni živec nervo uditivo, ottico, olfattivo
bedrni, obrazni živec nervo sciatico, facciale
čutni, gibalni živec nervo sensitivo, motorio
hrbtenjačni živec nervo spinale
ravnotežni živec nervo vestibolare
trivejni živec nervo trigemino

2. pren. (najpomembnejši del) nucleo, nocciolo

3. pren. uomo vivace, dinamico; trottola

4. min. (glinenec) feldspato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpovedali so mu živci gli hanno ceduto i nervi
popustili so mu živci ha i nervi a pezzi
nimam živcev, da bi to gledal non posso guardarlo
iti na živce dare sui nervi
ohraniti mirne živce mantenere i nervi saldi
živce mi bo požrl sarà la mia rovina
spraviti koga ob živce far saltare i nervi a qcn.
zadeti koga v živec ferire, pungere nel vivo qcn.

živéti (-ím) imperf.

1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia

8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri