Franja

hebetō -āre -āvī -ātum (hebes)

1. skrhati, otopíti: hastas, ferrum L., aciem ferri, mucronem Plin., dentem Plin., Sil., hebetata tela Sil., h. gladios Plin. iun.

2. metaf.
a) otopíti, oslabiti, ob moč pripraviti, moč vzeti čemu, komu: nubes hebetat visūs tibi V., vos mihi taurorum flammas hebetastis O., h. aurium sensum Sen. rh., aures Cels., sensūs, aciem oculorum Plin., hebetati oculi Lact., h. vocem Ap., nervos prisci roboris Val. Max., rei publicae vires hebetatae Iust., h. zmaragdos O., gemmas, Indicos carbunculos, odorem Plin., humus hebetata Col.; o svetlobi, luči: ubi alma dies hebetarat sidera O. je bil potemnil, umbrā terrae lunam hebetari Plin.; o duhu: h. mentem Cels., mentes Amm., ingenia Plin. iun., animum Suet.; o osebah: h. Germanos Amm., cataphracti hebetati Amm., quos inopinus hebetaverat pavor Amm.

hebrejska abeceda stalna zveza
(o pisavi) ▸ héber ábécé

hegen Gefühle, Wald, Wild usw.: gojiti; (pflegen) negovati, hegen und pflegen negovati (z ljubeznijo); Besorgnis hegen biti v skrbeh (über za) ; Furcht hegen biti v strahu; Hoffnung hegen upati; Verdacht hegen sumiti, sumničiti; einen Wunsch hegen želeti, imeti željo; Zweifel hegen biti v dvomih (an o)

Heglova dialektika stalna zveza
filozofija (o filozofski metodi) ▸ hégeli dialektika

helenski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Helenih) ▸ hellén

hemisfera samostalnik
1. anatomija (o možganih) ▸ agyfélteke, hemiszféraPri mlajših otrocih je delovanje obeh hemisfer bolj povezano. ▸ A fiatalabb gyermekeknél a két agyfélteke működése nagyobb mértékben kapcsolódik össze.

2. geografija (polobla) ▸ félteke, félgömb, hemiszféraVremenske fronte se na obeh hemisferah običajno pomikajo od zahoda proti vzhodu. ▸ Az időjárási frontok mindkét féltekén általában nyugatról kelet felé mozognak.

hemoglobin samostalnik
(snov v krvi) ▸ hemoglobinKo je koncentracija hemoglobina v krvi pod normalno vrednostjo, govorimo o slabokrvnosti ali anemiji. ▸ Amikor a vér hemoglobin-koncentrációja a normális érték alatt van, vérszegénységről vagy anémiáról beszélünk.

Hēraclēus in Hēraclīus (-os) 3 (Ἡράκλειος) heraklejski, herkulski: Heracleae (sc. fabulae) Iuv. zgodbe o Herakleju, alterum genus (panaces) Heracleon vocant et ab Hercule inventum tradunt Plin. = bot. medvedova taca (Heracleum sphondylium Linn.); lapis Heraclius heraklejski kamen
a) = magnet: (magnetem lapidem) sideritim ob id alio nomine vocant, quidam Heraclion Plin. (po drugih Heraclian).
b) = zlatarska ôslica, preizkusni kamen za zlato: (quem lapidem) alii Heraclium alii Lydium vocant Plin.

heraldika samostalnik
(veda o grbih) ▸ heraldika, címertanSopomenke: grboslovje
Povezane iztočnice: cerkvena heraldika, rodbinska heraldika

herbi-gradus 3 (herba in gradī) ki po travi lazi: Poeta ap. Ci. (o polžu).

hercegovski pridevnik
(o Hercegovini in Hercegovcih) ▸ hercegovinai

hērēditārius 3, adv. -ē (hērēditās)

1. ki zadeva dediščino, dediščinski: auctio, ius, res, societas Ci., lites Q.

2. deden, podedovan, kot dediščina zapuščen: cognomen, ornamenta Ci., controversia Ci. ep., bonum Sen. ph., onus Sen. ph. nadležna dedna stvar (o človeku), imperium Cu., regnum Plin., odium Vell., odia Ps.-Q., agri Plin. iun., nomen Suet., bellum Fl., gaza Iust., hereditarie possidere aliquid Vulg. po podedovanju.

hērēs -ēdis, m f (prim. gr. χῆρος oropan, gr. χήρα vdova, gr. χῆτος in χάτις pomanjkanje, gr. χωρίς ločeno, gr. χωρίζω ločim)

1. kot m dedič, kot f dedinja; heredem esse (alicuius ali alicui) Ci. ep., Q., Suet., aliquem heredem relinquere Ci., Val. Max., Plin. iun., Suet., heredem aliquem facere, factitare, instituere, scribere Ci. idr., koga za dediča postaviti, heredes (heredem Q.) sequi H. dedičem (dediču) pripasti, h. omnium bonorum L. ali h. ex libella Ci. ep. ali ex asse Q., Mart., Plin. iun. ali h. primus Ps.-Q. glavni (prvi) dedič, dedič vse zapuščine, h. secundus Ci. ep., S., T., Suet. drugi (nadomestni) dedič (če glavni dedič dediščine ne more ali noče nastopiti), h. ex tertia parte Ci. ali ex triente Suet. dedič zapuščinske tretjine, h. ex dodrante N. tričetrtinski dedič, h. quartae partis H., h. necessarius Plin. iun., h. suus Dig. naravni dedič, dedič po rojstvu; sg. kolekt.: nec multus intra limen heres est Sen. rh.; o ženskah: Dig., heres erat filia Ci., testamento fecit heredem filiam Ci., cur (mulier) virgini Vestali sit heres, non sit matri suae? Ci., clara heres Ven.

2. metaf.
a) dedič, dedinja, naslednik —, naslednica v čem: Academiae Ci., regni L., heres laudis amica tuae O., paterni odii T.
b) šalj. = lastnik, posestnik, gospodar: abstuli hanc quoius heres numquam erit Pl.
c) = stolō: (alui) innumero herede prosint Plin.
č) pesn. = podrast: quin gemino cervix herede valentior esset O. z dvema podraslima vratovoma (nam. odsekanega).

Opomba: Star. acc. sg. hērem: Naev. fr.

Hermippus -ī, m (Ἕρμιππος) Hermíp, grško moško ime, poseb.

1. Ciceronov gostinski prijatelj: Ci.

2. grški življenjepisec iz Smirne: Plin.

3. grški pisatelj iz Berita, pisal za časa Hadrijana in Trajana o sanjah: Tert.

hērōs -ōis, m (gr. ἥρως)

1. heroj, polbog, častno ime božjih sinov (pol božjega, pol človeškega izvora), ki so bili po smrti zaradi izvrstnih del sprejeti med bogove: quem virum aut heroa lyrā vel acri tibiā sumis celebrare Clio, quem deum? H., Aeneas h. V., maxumus h. (= Aeneas) V., capit inscius heros (= Hercules) virus Echidnae O., laudes heroum Q., heroum magnitudo Q. ali manus Val. Fl., robora semideûm heroum Stat., arma heroum Suet. Beseda pogosto označena z adj.: Troius V. ali Cytherēïus h. O. = Aeneas, Rhodopēïus h. O. = Orpheus, Neptunius h. O. = Theseus, Thesēïus h. O. = Hippolytus, Laërtius h. O. = Ulixes.

2. klas. le metaf. = junak, odličnik, poštenjak: quantum in illo herōe (sc. Milone) esset animi Ci., heros ille noster Cato Ci. ep., Antonii colloquium cum heroibus nostris (sc. Bruto et Cassio) Ci. ep., illorum fuit heroum (sc. Platonis et Aristotelis) virtutem excitare iacentem Ci.; iron. o Klodiju: Ci.; kot adj. = junaški: heroas sensus adferre Pers.

Herrgott, der, Bog; Herrgott! O moj bog!

herus in (bolje) erus -ī, m

1. hišni gospodar, hišni oče, poseb. glede na služinčad (naspr. famuli): Kom. idr., herus atque hera nostra Tit. fr., adhibenda saevitia est, ut eris in famulos Ci., ecce servus „o ere“ (inquit) H.

2. metaf. gospod(ar), zapovedovalec, vladar, lastnik, posestnik: non eros nec dominos appellabant eos, quibus iuste paruerunt Ci., nec victoris heri tetigit captiva cubile V., propriae telluris erus H., aula divitem manet erum H., ne perconteris, fundus meus … arvo pascat erum an … H., erus tuus Cat. tvoj soprog, caelestes eri Cat. (o bogovih).

heteroseksualec samostalnik
(o spolni usmerjenosti) ▸ heteroszexuális
Številni heteroseksualci promovirajo strpnost do ljudi vseh spolnih usmeritev. ▸ Sok heteroszexuális támogatja a toleranciát minden szexuális irányultságú emberrel szemben.

hetitski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Hetitih) ▸ hettita

heure [œr] féminin ura; trenutek, čas; pluriel čas

heures pluriel d'affluence glavni poslovni čas (v trgovinah)
heure d'arrivée, de départ ura prihoda, odhoda
heure du berger ura zaljubljencev
heures de bureau uradne, poslovne ure
heures de caisse blagajniške ure
heure de clôture policijska ura (za gostilne, itd.)
heure de consultation ordinacija (čas)
heure d'été poletni čas
heure de l'Europe centrale srednjeevropski čas
heure H (militaire) čas X, tajna ura napada ali kake druge akcije
heures d'interdiction čas zapore, prepovedi
heure locale lokalni čas
heures de loisir prosti čas
heures d'ouverture odprto (blagajniška okenca ipd.)
heures de pointe konične ure, »špice« v (cestnem) prometu
heure de réception čas sprejemov
heure du repas čas obeda
heures de service delovne, uradne ure
heure supplémentaire nadura, dodatna ura
heure de travail delovna ura
heure de vol ura letenja
à l'heure o pravem času, natančno ob uri, na uro
à l'heure actuelle sedaj, trenutno
à une heure avancée v pozni uri, pozno ponoči
à cette heure, à l'heure qu'il est sedaj, trenutno, danes
à l'heure dite ob določenem času
à une heure indue ob neprimernem času
à l'heure militaire z vojaško točnostjo
à quelle heure? ob kateri uri? obkorej? kdaj?
à ses heures kadar mu prija, ob njegovem času, občasno
à l'heure sonnante ob udarcu ure
à toute heure, à toutes les heures ob vsaki uri, ob vsakem času
il y a une heure pred eno uro
avant l'heure predčasno, prezgodaj
il est mort avant heure (še) mlad je umrl
d'une heure à l'autre v kratkem, vsak hip, vsako uro, vsak trenutek
d'heure en heure od ure do ure, postopoma
de bonne heure zgodaj, rano
des heures entières, durant des heures cele ure, več ur
par heure vsako uro, na uro
pour l'heure za sedaj, zaenkrat
pour le quart d'heure v hipu, v trenutku
deux heures de suile dve zaporedni uri
sur l'heure takoj, na mestu, v trenutku, v hipu
tout à l'heure takoj, kmalu; ravnokar, pravkar
à tout à l'heure! takoj (zopet) na svidenje!
l'heure est avancée pozna ura je že
c'est, il est l'heure de čas je, da
il est deux heures ura je dve
quelle heure est-il? koliko je ura?
son heure a sonné, est venue njegova zadnja ura je odbila, prišla
la bonne heure pravi trenutek
à la bonne heure! tako je prav!
heure suprême zadnja, smrtna ura
en dernière heure on nous apprend que ... v zadnjih vesteh smo obveščeni, da ...
heure exacte točen čas
grande, petite heure dobro, slabo uro
les huit heures, la journée de huit heures 8-urni delovni dan
quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek, neprijeten trenutek
avancer, retarder l'heure pomakniti uro naprej, nazaj
avoir l'heure imeti točen čas
avoir de bons et de mauvais quarts d'heure biti muhast
n'avoir pas une heure à soi niti trenutka časa ne imeti
n'avoir pas une heure de repos nobene mirne minute ne imeti, biti skrajno zaposlen
chercher midi à 14 heures iskati težave, kjer jih ni
convenir d'une heure avec quelqu'un dogovoriti se s kom za uro
demander l'heure à quelqu'un vprašati koga, koliko je ura
être à l'heure biti točen, točno iti (ura)
n'être pas à l'heure ne iti prav (ura)
faire des heures supplémentaires delati nadure
mettre à l'heure naravnati (uro)
prenons heure pour demain določimo uro (sestanka) za jutri
prendre l'heure primerjati uro po