vrême tiempo m
pri lepem vremenu con buen tiempo, haciendo buen tiempo
pri ugodnem vremenu con tiempo favorable
lepo (slabo, grdo) vreme buen (mal) tiempo
pri vsakem vremenu con todo tiempo
deževno (pasje) vreme tiempo de lluvias (fam de perros)
izboljšanje (poslabšanje) vremena mejoría f (empeoramiento m) del tiempo
kakšno vreme je? ¿qué tiempo hace?
lepo (slabo) vreme je hace buen (mal) tiempo
vreme dobro obeta (kaže) el tiempo es prometedor
vreme bo zoper lepo vuele a hacer buen tiempo
vreme se bo spremenilo el tiempo va a cambiar
opazovati vreme observar el tiempo
Zadetki iskanja
- vreménski de(l) tiempo; meteorológico
vremenska napoved pronóstico m del tiempo, tiempo m probable
vremensko poročilo (služba, karta) boletín m (servicio m, mapa m) meteorológico
vremenske razmere, prilike condiciones f pl meteorológicas
vremensko stanje estado m meteorológico, situación f meteorológica
vremenska (nenadna) sprememba cambio m (brusco) de tiempo
vremenska opazovalnica observatorio m meteorológico
vremenska postaja (opazovanje) esiación f (observación f) meteorológica
vremenska hišica higroscopio m (en forma de casita)
vremenski prerok pronosticador m del tiempo
vremensko izboljšanje (poslabšanje) mejoría f (empeoramiento m) del tiempo - vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)
A) perf., imperf.
1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
vrezati napis incidere un'iscrizione
vrezati v spomin incidere nella memoria
vrezati v les intagliare nel legno
2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite
B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scolpirsi; rigarsi:
v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze
2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero
3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria - vŕh (-a) m
1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo
2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite
3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie
4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo
5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese
6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice
7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica
8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica
9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice - vrhnj|i (-a, -e) der/die/das obere, oberste, Ober- (del das Oberteil, material das Obermaterial, plast die Oberschicht, stran die Oberseite)
- vŕhnji (-a -e) adj. superiore, di sopra, sopra-:
vrhnje nadstropje piano superiore
vrhnja ustnica labbro superiore
vrhnja travnata plast cotenna erbosa
vrhnja (obdelana)
plast zemlje soprassuolo
vrhnja plast zidu pelle del muro
vrhnje oblačilo sopravveste
vrhnji sloj manto stradale, pavimentazione
vrhnja plast (prebivalstva) strato superiore, ceto elevato; ekst. élite
vrhnja stran (česa) dritto
agr. vrhnji sadež frutto vettaiolo
navt. vrhnje jadro velaccio - vrinjen (-a, -o) eingefügt, eingeschoben, eingeschaltet
vrinjeni stavek eingeschobener Satz, der Schaltsatz
vrinjeni del der Einschub - vrnítev regreso m ; vuelta f ; (denarja) re(e)mbolso m ; (izposojenega) restitución f ; devolución f
proti vrnitvi (vračilu) contra devolución
ob moji vrnitvi a mi vuelta
vrnitev domov regreso m a su casa (ali al hogar)
vrnitev v domovino regreso m a la patria
ob vrnitvi, po vrnitvi de regreso
vrnitev z dela vuelta del trabajo
vrnitev pošiljke reexpedición f
vrnitev v življenje vuelta a la vida - vròč (vróča -e) adj.
1. caldo, bollente:
vroča juha brodo caldo
vroč veter vento caldo
2. accaldato, caldo, scottante:
vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava
3. caldo, appassionato, sensuale:
vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato
4. impetuoso, focoso, passionale:
vroč temperament temperamento focoso
5. entusiasta, accanito;
vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento
6. aspro, duro, intransigente:
vroča polemika aspra polemica
7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
vroča želja vivo desiderio
vroča molitev fervida preghiera
8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi
9. scottante, grave, urgente:
vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
izogibati se vročih tem evitare temi scottanti
10. metal. a caldo:
vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi vroče hlačke portare i hot pants
pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
konj vroče krvi un cavallo focoso
še vroča novica recentissima, l'ultima
pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
vroče barve colori vivaci, caldi
metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
vroči laki vernici calde
vroči telefon linea calda
vroči žig timbro a caldo
pren. vroča glava testa calda
gastr. vroča hrenovka hot dog
PREGOVORI:
kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo - vročíca (-e) f
1. med. febbre:
blesti v vročici delirare per la febbre
poporodna vročica febbre perinatale
2. vampa
3. pren. febbre; ardore:
predvolilna vročica la febbre della vigilia delle elezioni
vročica sobotnega večera la febbre del sabato sera - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - vŕsta fila f (tudi voj) ; (hiš, dreves, gumbov) hilera f ; (kolona) columna f ; (vrstica) línea f ; (zaporedje) sucesión f ; (serija) serie f ; clase f , especie f
(vrsta ljudi, »kača«) fila f, fam cola f
po vrsti por orden; por turno; sucesivamente; uno después de otro
vsak po vrsti cada uno a su vez
v strnjeni vrsti (voj) en columna cerrada
v prvi vrsti en primera fila
vrsta lesa clase f (ali especie f) de madera
vrsta sob serie f de habitaciones
vrsta zob hilera f de dientes, arcada f dental
vrsta žita variedad f de trigo (ozir. de cereales)
bojna vrsta orden m de batalla
postaviti v bojno vrsto (dis)poner en orden de batalla
naslovna vrsta línea f del título
prazna vrsta línea f en blanco
nastanek vrst el origen de especies
nova vrsta! (pri diktiranju) punto y aparte
iti v vrsti (eden za drugim) ir (ali marchar) en fila india
brati med vrstami leer entre líneas
kdo je na vrsti? ¿a quién le toca?, ¿a quién le corresponde ahora?
jaz sem na vrsti me toca a mí, es mi turno
postaviti v vrsto disponer en fila
strniti, zgostiti vrste cerrar (ali estrechar) las filas
vsak pride enkrat na vrsto (fig, pregovor) a cada puerco le llega su San Martín - vŕšen (-šna -o) adj.
1. della cima
2. (vrhnji) superiore, di sopra:
alp. vršni greben cresta del monte
navt. vršno jadro velaccino - vŕt (-a) m
1. orto; giardino; knjiž. verziere; arheol. viridario:
cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt giardino (di fiori), giardino ornamentale, orto
angleški vrt giardino all'inglese
botanični, živalski vrt orto botanico, zoo
sadni vrt frutteto
2. giardino:
grajski, samostanski vrt il giardino del castello, del convento
vatikanski vrtovi i giardini vaticani
božji vrt, vrt miru camposanto, cimitero
3. gost. giardino:
restavracija z vrtom locale (pubblico) con giardino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obdelovati svoj vrt coltivare il proprio orto
zimski vrt giardino d'inverno
hist. viseči vrtovi giardini pensili - vrtálen (-lna -o) adj. di perforazione, perforatore; di trivellazione, trivellatore:
vrtalni stolp torre di trivellazione
vrtalna ploščad piattaforma petrolifera
vrtalni stroj perforatrice, traforatrice, trapanatrice
strojn. vrtalna glava portapunta
mont. vrtalno dleto, kladivo martello compressore
vrtalno drogovje traliccio del pozzo petrolifero - vŕtati (-am) imperf. ➞ izvrtati
1. forare, perforare, trapanare; trivellare; scavare:
vrtati skalo, v skalo forare una roccia
vrtati zob trapanare un dente
črv vrta les il tarlo scava il legno, nel legno
2.
vrtati po ušesu, po nosu mettersi le dita nell'orecchio, nel naso
3. pren. assillare, crucciare, tormentare:
v duši vrta misel, zakaj je to storil nell'animo lo assilla il pensiero del perché lo avesse fatto
4. chiedere insistentemente, bombardare di domande
5. indagare, studiare
6. pog. sollecitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vrtati koga za denar brigare per ottenere soldi
vrtati po spominu scavare nei ricordi - vrtéti (-ím)
A) imperf.
1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare
2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria
3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta
4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare
B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.
1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola
2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto
3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)
4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti
5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione
6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali
7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari
8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci - vŕvica (-e) f dem. od vrv cordicella, funicella; spago; filo; cavo:
konopljena, plastična vrvica funicella di canapa, di plastica
vrvica iz najlona cordicella di nylon
klobčič vrvice un gomitolo di spago
elektr. priključna vrvica cavo (di attacco)
vžigalna vrvica miccia
šport. ciljna vrvica il filo del traguardo
navt. vrvica (za vezanje) strafilaggio
rib. vrvica za trnek (navita na plutovino) correntina
voditi psa na vrvici tenere il cane al guinzaglio
publ. prerezati vrvico (ob otvoritvi) inaugurare (col taglio del nastro)
pren. držati, imeti na vrvici tenere al guinzaglio qcn. - vsadíti (-ím) | vsájati (-am)
A) perf., imperf.
1. agr. mettere a dimora; nareč. impiantare
2. piantare, ficcare
3. infornare
4. med. impiantare; redko implantare
5. pren. inculcare, imprimere:
vsaditi v otroke čut za dolžnost inculcare nei figli il senso del dovere
B) vsadíti se (-ím se) | vsájati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. connaturarsi, imprimersi
2. vsajati se (jeziti se, razburjati se) arrabbiarsi, scomporsi; pog. incavolarsi; vulg. incazzarsi - vsákdo (vsákogar) pron. ognuno (-a), ciascuno (-a); chicchessia; chiunque:
vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu ognuno lavori a seconda delle proprie capacità e venga remunerato a seconda del proprio lavoro
to je vsakomur znano sono cose note urbi et orbi