Franja

Zadetki iskanja

  • vretênce (-a) n

    1. dem. od vreteno piccolo fuso

    2. anat. vertebra:
    križna, ledvena, prsna, vratna vretenca vertebre sacrali, lombari, toraciche, cervicali
    pren. suh, da bi na hrbtenici lahko vretenca prešteli magro come uno stecco, magro che si potrebbero contare le ossa

    3. bot. verticillo
  • vretêno (-a) n

    1. tekst. fuso; ekst. cilindro:
    preslica in vreteno conocchia e fuso
    pren. sukati se kot vreteno girare velocemente

    2. strojn. fuso:
    vreteno stiskalnice bilanciere della pressa
    vreteno stružnice fuso, mandrino operatore
    vreteno pri avtomobilskem dvigalu asta filettata
    brusilno, rezkalno, vrtalno vreteno fuso portamola, portafresa, mandrino portapunta

    3. bot. verticillo

    4. obrt.
    lončarsko vreteno tornio da vasaio
    fot. navijalno vreteno rocchetto di avvolgimento
    agr. stiskalnica z vretenom pressa a vite, a bilanciere
  • vréti (vrèm) imperf.

    1. bollire; tr. bollire, lessare:
    voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

    2. ribollire; sgorgare:
    besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

    3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
    ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
    take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

    4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
    vreti od sovraštva fremere di odio
    med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
    molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

    5. biol., kem. fermentare:
    mošt vre il mosto sta fermentando
  • vročína (-e) f

    1. caldo, calore, arsura:
    neusmiljena, pasja, peklenska vročina caldo insopportabile, infernale
    poletna vročina arsura estiva

    2. vampa:
    vročina jo je obšla le è venuta una vampa al viso

    3. med. febbre, temperatura:
    imeti hudo vročino avere una febbre da cavallo
  • vŕsta row (hiš of houses); line; rank; vojska file; turn; series; kind, sort; set; type; genus, species; variety; quality

    dolga vŕsta long row
    v vŕsti in a row, in a line
    v vŕstah in rows
    sprednja (zadnja) vŕsta front (back) line
    v sprednjih vŕstah in the front ranks
    v nepretrgani vŕsti in straight succession
    po vŕsti in turn, by turns; in rows; (po eden) one at a time, successively
    naslovna vŕsta headline
    vŕsta sedežev row of seats
    vŕsta topolov row of poplars
    kdo je na vŕsti? whose turn is it?
    jaz sem na vŕsti it is my turn
    počakati moraš, da prideš na vŕsto! you must await (ali pogovorno wait) your turn!
    prideš kmalu na vŕsto your turn will soon come
    ne (se) držati vŕste pri čakanju (preskočiti vŕsto) to jump a queue
    čakati v vŕsti (za kaj) to queue (for something)
    sedeti v prvi vŕsti to sit in the front row
    brati med vŕstami to read between the lines
    brali smo po vŕsti (eden za drugim) we took it in turns to read
    korakati v vŕsti to march in file
    razredčiti vŕste to thin out the rows
    postaviti v vŕsto to put (ali to set) in a row; to rank, to file, to draw up
    postaviti se v vŕsto (štartno črto pred tekom) to toe the line
    imeli smo vŕsto deževnih dni we (have) had a succession of rainy days
    imamo tri vŕste vina we have three sorts of wine
  • vršíčkati (-am) imperf. agr. tagliare le cime;
    vršičkati trto tagliare i germogli della vite
    vršičkati krompir tagliare le patate da semina (assieme ai germogli)
  • vŕten (-tna -o) adj. dell'orto, ortivo, ortolano:
    vrtni pridelek prodotti ortolani
    vrtna uta bersò
    vrtna veselica festa all'aperto
    bot. vrtna brogovita lantana, viburno (Viburnum lantana)
    vrtna črnika fanciullaccia (Nigella damascena)
    vrtna kreša lepidio (Lepidium sativum)
    vrtna loboda atriple, bietolone (Atriplex hortense)
    vrtna sadrenka (pajčolanka) gipsofila (Gypsophila paniculata)
    vrtni mak papavero domestico, da oppio (Papaver somniferum)
    rumeni vrtni rman achillea (Achillea filipendulina)
    zool. veliki vrtni polh quercino (Eliomis quercinus)
    vrtni polž lumacone (Helix pomatia)
    vrtni strnad ortolano (Emberiza hortulana)
    vrtna zabava garden-party
    vrtna gredica piana
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vrtilják (-a) m

    1. giostra; ekst. dispositivo girevole; (vrtljivi stol) sedia girevole;
    sejemski vrtiljak giostra da fiera
    vrtiljak za časopise, razglednice scaffale girevole per giornali, cartoline
    trg. vhodni vrtiljak tornello

    2. carosello:
    pren. vrtiljak dogodkov un carosello di avvenimenti
  • vrtílo (-a) n dispositivo girevole; (vrtljivi stol) sedia girevole; (naprava za vrtenje valja na pisalnem stroju) manopola del rullo;
    lončarsko vrtilo (lončarsko kolo) tornio da vasaio
  • vŕv (-í) f

    1. corda, fune, spago; cavo:
    prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
    zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
    odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
    jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
    plezalna vrv corda da roccia, da montagna
    plesalec po vrvi funambolo

    2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
    navt. jadrovodna vrv scotta
    teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
    navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
    alp. pritrjena vrv cavo fisso
    navt. vrvi cordame
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once
  • vrvic|a2 ženski spol (-e …) za psa: die Leine, Hundeleine
    predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
    dati na vrvico anleinen
    na vrvici/ob vrvici an der Leine, angeleint
    Pse na vrvico! Hunde anleinen!
  • vržen (-a, -o) geworfen
    proč vržen weggeworfen, figurativno vergeblich, verloren
    vse je proč vržen trud da ist Hopfen und Malz verloren
  • vsakoleten pridevnik
    (ki se zgodi vsako leto) ▸ éves, évenkénti
    vsakoletne poplave ▸ évenkénti áradások
    vsakoletno romanje ▸ éves zarándoklat
    vsakoletno srečanje ▸ éves találkozó
    vsakoletna prireditev ▸ éves rendezvény
    vsakoletna parada ▸ éves parádé
    vsakoletni pohod ▸ éves gyalogtúra
    vsakoletni piknik ▸ éves piknik
    vsakoletno druženje ▸ éves összejövetel
    vsakoletni festival ▸ éves fesztivál
    vsakoletni sejem ▸ éves vásár
    vsakoletni natečaj ▸ évenkénti pályázat
    vsakoletni karneval ▸ éves karnevál
    vsakoletno praznovanje ▸ évenkénti ünneplés
    vsakoletna slovesnost ▸ éves ünnepség
    vsakoletni dogodek ▸ éves esemény
    Cilj za prihodnost je, da projekt postane vsakoletna tradicija. ▸ A jövőben az a cél, hogy a rendezvényt éves hagyománnyá tegyük.
  • vsè all; everything; all included; without exception

    vsè, kar... all that...
    vsè ali nič all or nothing, (figurativno) neck or nothing
    vsè to all this
    vsè zaman all in vain, all to no purpose
    vsè do zadnjega to the last
    vsè skupaj all together
    vsè v vsem all in all
    vsè več in več more and more
    vsè manj in manj less and less
    nad vsè above all, first of all
    ona mu je vsè she is all to him
    njemu vsè prav pride nothing comes amiss to him
    vsè je izgubljeno all is lost
    vsè mi je povedal he told me everything
    vsè sem tvegal I have risked my all
    vsè se mi zdi, da ti ni zanj I half suspect you don't care for him
    jaz bi vsè prej kot (šel) I would rather have anything than (go)
    vsè je dobro, kar se konča dobro all's well that ends well
    vsè, kar se sveti, ni zlato all that glitters is not gold
    storil bom vsè, kar želiš I shall do whatever you desire
  • vseêno all the same; all one; still; nevertheless; for all that

    meni je vseêno it's all the same to me, it makes no difference to me, I don't care, (žargon) I don't give a damn (ali a darn)
    vseêno je, če... it comes to the same thing, if...
    če vam je vseêno, da hodite 10 minut if you don't mind walking ten minutes
    vseêno mi je it is all one to me
    to je čisto vseêno it is all one and the same thing
    vseêno je it comes to the same thing, it is six of one and half a dozen of the other, (ni važno) it is of no consequence
  • vseêno (ni važno) no importa ; (kljub temu) no obstante

    vseeno kdo no importa quien
    vseeno je, če ... poco importa que (subj)
    meni je vseeno todo me da igual
    to mi je čisto vseeno fam eso (no) me importa un comino
  • vsekàkor adv.

    1. certamente, sicuramente, assolutamente:
    to je treba vsekakor storiti bisogna assolutamente farlo

    2. pren. comunque; ad ogni modo, assolutamente:
    knjigo vsekakor prinesi še danes il libro comunque portamelo quest'oggi
    vsekakor hočejo, da greš z njimi vogliono ad ogni modo che tu vada con loro
    tega vsekakor ne morem razumeti questo non posso capirlo in nessun modo

    3. (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo, certamente:
    so to tvoji prijatelji? Vsekakor (questi) sono tuoi amici? Ma certo
  • vsèlej adv. sempre; ogniqualvolta:
    če ga je kaj hudo ujezilo, se ga je vselej napil ogniqualvolta qualcosa lo faceva arrabbiare, lui si ubriacava
    zlato je bilo vselej drago l'oro è sempre stato caro
    mnoge živali so zginile za vselej molti animali, molte specie animali sono sparite per sempre
    evf. izdihniti za vselej morire
    gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come date per scontate
  • vsíliti (-im) | vsiljeváti (-újem)

    A) perf., imperf. imporre:
    vsiliti svojo voljo imporre la propria volontà
    pren. vsiljevati mnenje catechizzare

    B) vsíliti se (-im se) | vsiljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. imporsi; insinuarsi, intrudersi:
    analogije so se vsilile same od sebe le analogie si imposero da sé
    vsilila se mu je neprijetna misel gli si insinuò un pensiero increscioso