Franja

povezav|a ženski spol (-e …)

1. die Verbindung (besedna Wortverbindung, trgovska Handelsverbindung, prečna Querverbindung, vijačna tehnika Schraubenverbindung); s kabli: die Verkabelung, s cevmi: die Verrohrung, v omrežje: die Vernetzung
cestna povezava die Verbindungsstraße, der Verbindungsweg
zankasta povezava die Vermaschung

2. notranja: der Zusammenhang (kavzalna Kausalzusammenhang, smiselna Sinnzusammenhang, stvarna, notranja Sachzusammenhang); (nanašanje na kaj) die Bezogenheit, der Bezug; (preplet) die Verkettung, die Verzahnung
|
brez povezave beziehungslos

povòd cause, reason, occasion; inducement (za to)

dati povòd to occasion, to give occasion (za kaj for something)
ni povòda za bojazen (za jezo) there is no need ali call to be afraid (to be angry)
biti povòd za kaj to be the reason for something
brez povòda for no reason
najmanjši povòd the slightest motive
nikoli nismo imeli najmanjšega povòda za pritožbo we never had the least reason to complain
imeti povòd za to have occasion to...

povòd (vzrok) cause ženski spol ; sujet moški spol , occasion ženski spol , motif moški spol , raison ženski spol

dati povod fournir matière (ali occasion) à quelque chose (ali quelqu'un), donner lieu à quelque chose, donner naissance à quelque chose, prêter à quelque chose, figurativno procurer
brez (kakega) povoda sans (aucun) motif (ali sujet)
dati povod za donner prise à, donner sujet à
dati povod za kritiko prêter (ali donner prise) à la critique, donner le flanc à la critique
da(ja)ti povod za smeh prêter à rire
ni povoda, da bi se hvalili il n'y a pas de quoi être fier
njegovo vedenje daje povod za številne pripombe sa conduite donne lieu à bien des commentaires

povòd motivo m ; razón f (za para) ; (vzrok) causa f

brez kakega povoda sin ningún motivo
dati povod za dar motivo (ali pie) para, dar ocasión (ali lugar) a
izkoristiti povod za aprovechar la ocasión para (nedoločnik)

povratna tekma stalna zveza
(športna prireditev) ▸ visszavágó mérkőzés
Zavedamo se, da bo tudi na povratni tekmi treba zaigrati na vso moč. ▸ Tisztában vagyunk azzal, hogy a visszavágón is teljes erőbedobással kell játszanunk.
Zmaga brez prejetega gola bi bila dober obet za povratno tekmo na Poljskem. ▸ Egy kapott gól nélküli győzelemmel jó kilátások lennének a lengyelországi visszavágóra.

povratni sunek moški spol der Rückstoß
brez povratnega sunka vojska rückstoßfrei

povsem [ə] völlig, vollkommen, vollends, gänzlich; zadovoljen: rundherum; zaupati: voll, durchaus; voll- (zrel vollreif)
povsem brez smisla sinnentleert
povsem pri močeh im vollen Besitz seiner Kräfte, im Vollbesitz seiner Kräfte
povsem nedvoumen nicht [mißzuverstehend] misszuverstehend
povsem razumeti koga/kaj volles Verständnis haben für
povsem tuj wildfremd
povsem zmeden kopflos

pozdrav moški spol (-a …) der Gruß ( religijaangelski Engelsgruß, nacistični Hitlergruß, poslovilni Scheidegruß, šport nasprotnika Fechtergruß, z dopusta Urlaubsgruß, z nosovi Nasengruß, rudarski Bergmannsgruß, športni Sportgruß); (pozdravljanje) die Begrüßung, (pozdravni nagovor) die Begrüßungsansprache; vojska der Salut, častni Ehrensalut, častni s puško: die Präsentation
sporočeni pozdrav die Empfehlung
lep/prisrčen pozdrav mit besten/herzlichen Grüßen
brez pozdrava grußlos
v pozdrav zum Gruß
sporočiti pozdrave komu od koga (jemandem) Grüße ausrichten von, (jemanden) grüßen von
vrniti pozdrav komu (jemanden) wiedergrüßen

prae-cēdō -ere -cēssī -cēssum (prae in cēdere)

1. (hod)iti, stopati pred kom, predhoditi, naprej (spredaj) (hod)iti, imeti prednost, prednjačiti (pred kom) (naspr. sequi, consequi)
a) intr.: Sen. ph., Cels. idr., ille praecedere coepit, ego sequor H., ibimus, utcumque praecedes H., quaecumque praecedet fera H., insignis inter eos praecedens consulis filius L., praecedere cum equite L., tribus quinqueremibus expeditis Piraeum L., sex lictoribus praecedentibus Val. Max., praecedit umbra ante pedes O., fama praecessit ad aures tuas O. je najprej dospela, capita imponentes praecedentium clunibus Plin. (o jelenih), praecedere recto itinere Plin. iun., Lycormam ex itinere Plin. iun.; (o stvareh) iti spredaj pogosto = biti nesen (nošen) naprej (spredaj), predhoditi: praecedentibus facibus Sen. rh., praecedente Victoriā Suet., praecedente titulo, qui causam poenae indicaret Suet.
b) trans.: tardum agmen V. prehiteti, nunc praecedere puerum, nunc sequi Plin. iun., armenta Sen. ph., custodes suos ad Antigoni castra Iust., nuntios periculi praecedere Vell. priti prej kot …

2. metaf.
a) časovno biti, (hod)iti pred (spredaj, naprej): nulla praecedente iniuria Plin., causa praecedens Sen. ph., paulum aetate eum praecedens Q., aliquem in tribunatu liberorum iure Plin. iun., magna Isaeum fama praecesserat Plin. iun., praecesserat per multos dies tremor terrae Plin. iun., praecedentia tempora Plin. iun., ea causa, quae ante praecesserat Cels., neque solum interest, quales dies sint, sed etiam, quales ante praecesserint Cels.
b) po rangu, stopnji, bogastvu, posebnostih, kakovosti itd. prednjačiti, imeti prednost pred kom, prekositi (prekašati), preseči (presegati), nadkriliti (nadkriljevati) koga: eum longe praecedunt ingenia viventium Q., gradum nostrum aut praecedentes aut sequentes Vell., amoenitatem tectorum longe praecedit hippodromus Plin. iun., aliquem praecedere vel exaequare Plin. iun., praecedere omnes Val. Max.; z abl.: Helvetii reliquos Gallos virtute praecedunt C., vestros honores rebus gerendis praecedere L.; brez acc.: aetate, dignitate, usu Q.; z in in abl.: in eo omnes praecedere Plin.; z dat.: ut vostrae fortunae meis praecedunt longe Pl.

praegressiō -ōnis, f (praegredī) predhajanje, predhod(nost), predhodništvo, premikanje (pomikanje) spredaj (naprej), napredovanje, prodiranje naprej: aut qui errantium stellarum cursus praegressiones insti[tu]tiones notavit? Ci.; metaf.: si omnia fato fierent eius modi, ut nihil fieret nisi praegressione causae Ci. brez predhodnosti vzroka = brez predhodnega vzroka.

prae-mittō -ere -mīsī -missum (prae in mittere)

1. naprej poslati (pošiljati): Auct. b. Hisp., V., Cu., Stat., T., Front., Hyg., Ap., Macr., Amm. idr., nuntium Pl., L., aliquem a portu domum Pl., aliquem Acheruntem Pl., aliquem Ci., aliquem in Siciliam Ci., aquilam argenteam Ci., aliquem cum equitatu Ci. ep., alicui litteras odiosas Ci. ep., legiones in Hispaniam C., aliquem cum navi C., impedimenta C., naviculam C., edictum C., L., equitatum ad castra Hirt., equitatum ante Auct. b. Afr., legatum cum cohortibus ad flamen S., Rutilium legatum cum expeditis cohortibus et parte equitum praemisit ad flumen S., Setiam Coram Lanuvium praemisit L., Villium ad Demetriadem praemisit ad temptandos animos L.; brez obj.: praemittit, qui viderent C. ljudi, ki (naj) bi … , petebant, ut ad equites praemitteret C., Acilius consul ab Thermopylis Heracleam ad Aetolos praemisit L., quibus rebus perterritus Varro cum itinere converso sese Italicam venturum praemisisset C. dal je sporočiti, da … — Subst. pt. pf. praemissa -ōrum, n naprej poslano = prvi sadovi, prvi pridelki, prvenci: olei et vini Plin.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) pred kaj, predpostavljati čemu: ficetis caprificus praemittitur Plin.
b) vnaprej postaviti (postavljati): cogitationes in longinquum p. Sen. ph. daleč naprej misliti.
c) prej omeniti (omenjati), prej povedati, prej (iz)reči: Eccl., postquam haec favorabili oratione praemisit T., praemissā voce „hoc age“ Suet. zaklicavši prej: „Ud(a)ri!“

prae-tendō -ere -tendī -tentum (prae in tendere)

1. (po)moliti, iztegniti (iztegovati), stegniti (stegovati): et sunt alia dictu minora: sed ubi visum in eo praetendit? Plin., propagines e vitibus altius praetentas non succedit Fabius Pictor ap. Gell.

2. pred seboj (po)držati: tela O., hastas dextris V., velamenta manu O., praetenta cuspide O., nec coniugis umquam praetendi taedas V. nikdar nisem (javno) kazal plamenic soproga = nikdar nisem zahteval zakonitega zakona.

3. spredaj (pred čim, pred kaj) razpeti (razpenjati), spredaj razprostreti (razprostirati), spredaj potegniti (potegovati, potezati): cilicia L., vestem ocellis O., saepem segeti V.; pesn.: muros morti V. proti smrti; metaf.
a) postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred) kaj: sermonem decreto L., offirmare animum auribusque praetendere Plin. iun. tako rekoč „držati pred ušesi“ = dati mu premoč (prevlado) nad ušesi; od tod med. praetendi (o krajih) spredaj, pred čim ali ob čem ležati (stati); z dat.: Baeticae praetenditur Lusitania Plin., Sicanio praetenta sinu (dat.) iacet insula contra V., praetenta Syrtibus arva V., quidquid castrorum Armeniis praetenditur T.; abs.: tenue praetentum litus esse L.
b) kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se: aliquid seditioni L., legatorum decretum calumniae L. z odlokom olepš(ev)ati (zagovarjati), nomen hominis doctissimi suis immanibus moribus Ci. zakrivati (prikrivati, olepševati, lepšati, lepotiti) z imenom, ob simultates, quibus causam partium praetendebat T.; brez dat.: Q., Ap., Paul. (Dig.) idr., fessam aetatem, amicitiam, honesta nomina T.

4. pred (vojaškim) taborom (taboriščem, ostrogom) taboriti (kot straža): Eccl.

Opomba: Nenavaden pt. pf. prae-tēnsus: pozni Eccl.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prah¹ moški spol (-u, ni množine) der Staub (cestni Straßenstaub, leteči tehnika Flugstaub, premogov Kohlenstaub, vlakninski Faserstaub, žrelni/ plavžni Gichtstaub)
prah in pepel Staub und Asche
pokrit s prahom staubüberzogen
brez prahu staubfrei
ki se ga prah ne prime [staubabweisend] Staub abweisend
neprepusten za prah staubdicht
… za prah Staub- (filter der Staubfilter, krpa das Staubtuch, emisija die Staubemission)
… prahu Staub- (oblak die Staubwolke, die Staubfahne, plast die Staubschicht, zrno das Staubkorn)
boj proti prahu die Staubbekämpfung
odstranjevanje prahu die Entstaubung
sesalnik za prah der Staubsauger, ročni: Handstaubsauger
religija ki se v prah povrne der Staubgeborene ( ein -r)
brisati prah Staub wischen, s česa (etwas) abstauben
sesati prah Staub saugen
figurativno otresti prah z nog den Staub von den Füßen schütteln
povrniti se v prah wieder zu Staub werden
dvigovati dosti prahu viel Staub aufwirbeln
prah si in v prah se povrneš Staub bist du und zu Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden

práksa (-e) f

1. pratica; prassi:
zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
načela in praksa principi e prassi

2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

3. tirocinio, apprendistato, stage:
poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
vsakdanja praksa routine quotidiana

pralni orešček stalna zveza
(plod) ▸ mosódió
Pralni oreščki so brez vonja, kar je v današnji poplavi močnih vonjav lahko prijetna izkušnja. ▸ A mosódió szagtalan, ami manapság kellemes élmény lehet az erőteljes illatok áradatában.

práska (-e) f

1. graffio; escoriazione; graffiatura, grattatura, fregatura, scalfittura:
praska na pohištvu sfregio sui mobili
pog. pri trčenju odnesti jo brez praske uscire incolume dallo scontro

2. pren. voj. (spopad) scaramuccia, avvisaglia; ekst. tafferuglio

pravil|o srednji spol (-a …) die Regel; (predpis) die Norm; der Satz, (izrek) der Merksatz, pravno: der Rechtssatz
Allenovo pravilo živalstvo, zoologija Allensche Regel
Bergmann-Allenovo pravilo Bergmann-Allensche Regel
Gibbsovo pravilo fizika Gibbssche Phasenregel
Vietovo pravilo matematika Vietascher Satz
zlato pravilo goldene Regel
-regel (interpunkcijsko Interpunktionsregel, izkustveno Erfahrungsregel, jezikovno Sprachregel, kmečko vremensko Bauernregel, osnovno Grundregel, obnašanja Verhaltensregel, o postavljanju vejice Kommaregel, praktično Faustregel, prometno Verkehrsregel, religija redovno Ordensregel, Simpsonovo matematika Simpsonsche Regel, trapezno matematika Trapezregel, verižno matematika Kettenregel, vremensko Wetterregel, življenjsko Lebensregel)
pravila množina Regeln množina, (statut) die Satzung, društva Vereinssatzung
šahovska pravila Schachregeln množina
pravila igre Spielregeln množina (tudi figurativno)
pravila mednarodne plovbe množina die Seestraßenordnung
pravila vožnje Fahrregeln množina, prometna: die Fahrordnung
kršitev pravil der Regelverstoß, die Regelwidrigkeit
pritožba zaradi kršitve procesnih pravil pravo die Verfahrensrüge
sprememba pravil die Satzungsänderung
v nasprotju s pravili regelwidrig, ordnungswidrig, službenimi: dienstwidrig
v skladu s pravili regelrecht, ordnungsmäßig, ordnungsgemäß, sachgemäß, figurativno kunstgerecht, ogoljufati: nach Strich und Faden; nach allen Regeln der Kunst
ni pravila brez izjeme keine Regel ohne Ausnahme

pravílo rule; principle; standard; regulation, axiom, maxim, law; precept

po pravílu as a rule, according to the regulations
brez pravíla irregular, anomalous
pravíla pl rules pl, statutes, pl, regulations pl, standing orders pl, standing rule, bylaws pl, ordinances pl
društvena pravíla the regulations of a society
izjema k pravílu an exception to the rule
trojno pravílo rule of three
zlato pravílo golden rule
stalno pravílo hard and fast rule
pravílo drži the rule holds good
držati se pravíl to observe the rules
držati se (nekega) pravíla to go by a rule
pravílo je, da... it is the rule that...
to je proti pravílom it is against the rules
moje pravílo je zgodaj vstajati I make it a rule to get up early
postati pravílo to become the rule
prelomiti pravílo to break a rule
postaviti pravílo to lay down a rule
izjema potrjuje pravílo the exception proves the rule