Franja

capitaine [kapitɛn] masculin stotnik, kapetan, marine kapitan; vojskovodja; sport kapetan

capitaine aviateur letalski kapetan
capitaine de brigands roparski poglavar
capitaine de corvette, de frégate, de vaisseau kapitan korvete, fregate, bojne ladje
capitaine d'industrie direktor industrijskega ali komercialnega podjetja
capitaine marchand kapitan trgovske mor-narice
capitaine de port pristaniški poveljnik
capitaine trésorier vojaški upravnik blagajne, računovodja
capitaine d'une équipe de football kapetan nogometnega moštva
oui, mon capitaine! da, tovariš (gospod) stotnik!

capital¹ [kǽpitl] pridevnik (capitally prislov)
glaven; smrten (kazen); odličen, velik, izvrsten, nenavaden; osnoven; tehten

capital city glavno mesto
capital fellow fant od fare
capital goods proizvodna sredstva
capital offence (ali crime) hudodelstvo
capital letter velika črka, velika začetnica
capital punishment smrtna kazen
capital ship bojna ladja, križarka
capital levy davek iz imovine
capital and labour delodajalci in delojemalci

capital² [kǽpitl] samostalnik
glavnica, kapital; glavno mesto; velika začetnica; kapitel, glava (stebra)
figurativno korist, dobiček

circulating, floating capital obratni kapital
block capitals velike tiskane črke
capital expenditure (ali outlays) investicije
to make a capital out of s.th. okoristiti se s čim
working (ali operating) capital obratni kapital
unproductive capital mrtvi kapital

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

capitulum -ī, n (demin. caput)

1. glavica: Cels., operto capitulo bibunt Pl., c. cepae Col.; met. (laskavo ali šaljivo) človeče(k): hoc capitulum Pl., o capitulum lepidissimum Ter.

2. pren.
a) arhit.
a) pri stebru glava, oglavje, vzglavje: Ca., Varr., Vitr., Plin.
b) glavno bruno pri bojnih strojih: Vitr.
b) naglavni okras: Varr. ap. Non., Non., Isid.
c) poglavje, odstavek, oddelek, mesto (v knigi ali zakonu): Prisc., Eccl., Icti., primum capitulum libri Ci., prim. caput; tudi glavna vsebina: Vulg.
č) vojaški nabor, novačenje, regrutacija: Cod. Th.

capnītis -tidis, f (gr. καπνῖτις dimasta)

1. kapnitida, neke vrste kalamina ali kobalt: Plin.

2. = capniās 1.: Plin.

Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.

1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.

2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart.

caprea -ae, f (fem. adj. capreus 3 kozji) kozi podobna žival ali divja koza, najverjetneje pa srna: Varr., V., H., O. idr.; divjačina (srnina): caprea astringit alvum Cels.; preg.: prius Apulis iungentur capreae lupis, quam... (adynaton) H. — Capreae palus, gl. capra.

Capsa -ae, f (Κάψα) Kapsa, oaza z mestom južno od Tunisa: S., Fl. Od tod preb. Capsēnsēs -ium, m: S. ali Capsitānī -ōrum, m: Plin. Kapšani.

captātor -ōris, m (captāre)

1. hlastač; tisti, ki hrepeni, koprni po čem, se poganja, stremljivec za čim: lucri Sen. ph., frumentarii pretii ali samo pretii Ambr. kdor žitu navije ceno, žitni oderuh, aurae popularis L. ki se žene za naklonjenostjo ljudstva.

2. occ.
a) lovec na dediščino: Petr., Iuv., captator... Nasica H.
b) zapeljivec, zvodnik: Prud.

caption [kǽpšən] samostalnik
overovljenje; aretacija; zaplemba
ameriško napis, naslov; tekst filma

letter (ali warrant) of caption zaporno povelje

captō -āre -āvī -ātum (intens. glag. capere) skrbno, vneto za kaj grabiti, prijemati, po čem segati, hlastati, loviti, popadati kaj: captavi tua colla lacertis O., captare naribus auras V. po zraku hlastati, aquam hianti ore captantes H., captatus anhelitus oris O.; od tod pren.: c. sermonem Pl. ali sonitum aure L. prisluškovati; occ. loviti, prežati na koga, na kaj: laqueis feras V., leporem et gruem H., muscas Suet.; pesn.: captatam saepe... adspicit Hesperien O. dihtivo, zaželeno, iskano.

2. pren.
a) hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem, želeti si česa, iskati kaj, gnati se za čim, poganjati se za kaj: c. assensionem, plausus Ci., occasionem Ci. čakati (ugodne) priložnosti, misericordiam Ci., solitudines Ci. poiskati, cenas divitum Petr., variis c. ominibus Suet. hoteti izvedeti; pesn.: prendique et prendere captans O., quid me dente captas laedere Ph. poskušaš.
b) (po)skušati koga ujeti, zase pridobiti, premamiti, prevarati: caute mihi captandum est cum illo Pl. (= captandus est ille), me impudicitiai captas Pl. dokazati mi hočeš nesramnost, te captare vult Ci., insidiis hostem c. L., gens captata (sc. ad foedus) Philippo L., verba c. Icti. sofistično razlagati, captabunt in animam iusti Vulg. bodo zalezovali duše pravičnikov.
c) zalezovati kaj, prežati na dediščino, dediščino loviti, nezakonito doseči nasledstvo: c. testamenta H., Sen. ph., hereditatem Ulp. (Dig.), aut captantur aut captant Petr. so ali zalezovani ali pa zalezujejo (dediščino), c. aliquem Mart., Iuv., Plin. iun. dediščino loviti pri kom. — Dep. soobl. captor -ārī: Aug.

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

caragius -iī, m ali caragus -ī, m (gr. *καραγός) čarodej: Eccl.

Caralis -is, f (Κάραλις) Karalis, mesto in istoimensko predgorje na Sardiniji (zdaj Cagliari): Mel. (tudi Cararis), Plin., Fl., Cl. ali Calaris -is, f (Κάλαρις) Kalaris: Varr. fr. ali Caralēs -ium, f Karale (pl.): L., Auct. b. Afr., Prisc., Prob. Od tod adj. Caralītānus in Calarītānus 3 karalski, kalarski: ager L., promunturium Plin.; subst. Caralītānī -ōrum, m Karalci, preb. Karal: C., Plin.

carbasus -ī, f in (heterocl. pl.) carbasa -ōrum, n (gr. ἡ κάρπασος, τὰ κάρπασα bombaž) bombaž, bombaževina, bombažna tkanina, muslin: Cat., Plin., corpora usque ad pedes carbaso velant Cu., carbasa Cu. obleka iz muslina; pesn. tkanina, tanko platno, prtenina; kot oblačilo: eum velabat carbasus V., carbasus alba Pr.; v pl.: Lucan., Stat. idr., obstrusaque carbasa pullo Naides... habuere O. (gl. pullus 3., candentis carbasa lini Val. Fl.; jadro, jadrovina: inflatur carbasus austro V., praebebis carbasa ventis O., venturis conponere carbasa ventis Lucan., subducere carbasa O. ali carbasa substringere Mart.; pregrinjalo v gledališču: carbasus intenta theatris Lucr.; platno za knjige: custos Romani carbasus aevi Cl. (o Sibilinih knjigah). — Adj.: carbasa lina Pr. batistast muslin.

Opomba: Carbasus, m: Val. Max., Prud., Amm.

carbō -ōnis, m ogel, oglje: candenti carbone capillum adurere Ci., proelia rubrica picta aut carbone H., carbones vivi Petr.; črno oglje zaznamuje nesrečo ali kaj neugodnega nasploh: sani ut creta an carbone (z belo ali črno kredo) notandi H., impleantur meae fores elogiorum carbonibus Pl. z zabavljicami, s porogljivimi napisi; preg.: carbonem, ut aiunt, pro thesauro invenimus Ph. črepinje namesto denarja. — Kot nom. propr. Carbō -ōnis, m Karbon, ime Papirijevega rodu: Ci. ep., Plin. (gl. Papīrius).

carcajada ženski spol glasen smeh, salva smeha

soltar una carcajada glasno se zasmejati
reírse a carcajadas (ali a carcajada tendida) na vsa usta se smejati

Carchēdonius 3 (gr. Καρχηδόνιος iz Καρχήδων = Carthāgo) karhedonski, kartažanski: carbunculi Plin. najbrž ametisti ali granati, ki so prihajali iz Kartagine; subst. Carchēdonius -iī, m = Poenulus: Pl.

card¹ [ka:d] samostalnik
karta, vizitka, izkaznica; lepenka; program
ameriško časopisna objava
domačno človek, dečko; čudak

compass card vetrovnica (na kompasu)
to fling (ali throw up) one's cards opustiti igro
to have all one's cards in one's hand imeti vse prednosti
figurativno a house of cards negotov položaj ali načrt
it is (ali that's) the card tako kaže, to je pravo, to je treba
it is on the card to je mogoče
a lively card veseljak
pack of cards igra kart
to play at cards kvartati
to tell fortunes upon cards vedeževati iz kart
to play one's best cards uporabiti svoje najboljše možnosti
to play one's cards well (badly) biti spreten (nespreten)
to speak by the card jasno se izražati
to throw one's cards (on the table) vse odkrito povedati, priznati
a queer card čudak
trump card adut
to have a card up one's sleeve imeti nekaj za bregom
a knowing card navihanec
to lay one's cards on the table igrati z odprtimi kartami
a loose card razuzdanec
a sure card zanesljiv človek
to speak by the card jasno se izražati
to leave cards on s.o. obiskati koga
to make a card vzeti (pri kartah)
visiting card vizitka
ration card živilska nakaznica