Franja

crētula -ae, f (demin. crēta) bela pečatna glina (prst); kot barvilo: Plin.; Grki so jo uporabljali za pečatenje, od tod met. = pečat: signum iste animadvertit in cretula Ci.

crevasser [krəvase] verbe transitif narediti, povzročiti razpokline, razpoke

se crevasser postati razpokan, razpokati
le froid crevasse le sol od mraza je zemlja razpokana
le mur, le sol se crevasse zid, zemlja razpoka
avoir les lèvres, les mains crevassées imeti razpokane ustnice, roke

crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
crever un cheval konja popolnoma utruditi
(populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
crever d'ennui umirati od dolgega časa
crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
se crever la santé (po)kvariti si zdravje
se crever de, au travail upehati se z delom
se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti

crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo

crīnis -is, m, redk. f (iz *cris-ni-s, indoev. kor. qrei-s, qrei-t tresti, tresti se; prim. crīsāre, crīspāre, crīspus, crista)

1. v pl.
a) lasje, poseb. na glavi: haec civitas mulieri in redimiculum praebeat, haec in collum, haec in crines Ci. za okras v laseh, praesectis omnium mulierum crinibus tormenta effecerunt C., solvit crines L., nec crines solvere curat O., crinibus solutis Tib. ali crinibus resolutis L., solutis crinibus Sil., mulieres passis crinibus flentes C., matronae … crinibus passis aras verrentes L., ibant crinibus Iliades passis V. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, crinibus sparsis L., crinibus laceratis Cu., abscissis crinibus T., cr. cani Cat., deducere pectine crines C., colligere incertos et in ordine ponere crines O., crines convertere calamistro Petr.
b) kite, pletenice (las): senis crinibus nubentes ornantur Fest., od tod crines capere Pl. = (o)možiti se; femina procedit crinibus emptis O., tibi captivos mittet Germania crines O.

2. v sg. kolekt. lasje: dissolutā crine Acc. ap. Non., nondum illi flavum Proserpina vertice crinem abstulerat V., Iliades crinem (grški acc.) de more solutae V., crinem nodo cohibere H., nigro crine decorus H., crine soluto O., crinem sparsum cervicibus afflat (deus) O., donec crinem barbamque promitteret T.; (o posameznem lasu): uxor rufa crinibus septem Mart.

3. pren. svetlobni trak zvezd, poseb. rep repatic: Val. Fl., Plin., crinemque volantia sidera ducunt V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem O.; ognjeni trakovi, žarki: Aug., protulit ut crinem densis luctatus in extis ignis Val. Fl.; lovka hobotnic (polipov): polypi (in coitu superveniunt) crine uno feminae naribus adnexo Plin.; (polypi) conchas (sc. conchyliorum) conplexu crinium frangunt Plin.; lesno vlakno, streme(n): ramentorum crines Plin.

Crīsa -ae, f (Κρῖσα) Kriza, starodavno obmorsko mesto v Fokidi: Plin. Od tod sinus Crīsaeus (κόλπος Κρισαῖος) Kriški zaliv: Plin.

crispar grbančiti, gubati; (s)krčiti, skupaj vleči

crisparse kodrati se, grbančiti se
crisparse de alegría ves iz sebe biti od veselja
se le crispaban los puños stiskal je pesti
se le crisparon los nervios dobil je živčen napad

crīspō -āre -āvī -ātum (crīspus)

1. povzročiti, da se kaj trese, (za)vihteti, zamahniti, (za)sukati: bina manu lato crispans hastilia ferro V., cr. tergeminos iactus Ap., tela, missilia Amm., clunes Arn.

2. occ.
a) (s)kodrati: capillum Plin., feminae cincinnos Maecenas ap. Sen. ph., calamistro comas Hier., crispatus capillus Ap.
b) storiti, da se kaj kodra ali valovito giblje, da valovi: cr. pelagus Val. Fl., tellurem apio viridi Col. poet., quadam rugatione crispari corpora Cael. — Od tod pt. pr. crīspāns -antis

1. kodrav: buxus Plin.

2. pren.
a) zoprno zavihan, režeč (se): nasus Pers.
b) valovito gibajoč se, valovit, valovito tresoč se: crispans aedificiorum crepitus Plin.

crkava|ti (-m) crkniti krepieren, verrecken, verenden
figurativno crkavati od smeha sich totlachen, sich krank/schief lachen, vor Lachen platzen

crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.Če nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.

2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.

4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.Bivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.

crŏcō² -āre -ātus (crocus) žafranasto barvati: Isid. Od tod adj. pt. pf. crocātus 3 žafranast, rumen ko žafran: semen Plin., vestis Fr.

crocum -ī, n in crocus -ī, m (gr. κρόκον, κρόκος)

1. božur, rumenec, žafran, rastl. kot začimba in zdravilo: Lucr., S. fr., Col., Plin. idr., pascuntur casiamque crocumque rubentem V., nemus, ubi crocum gignitur Cu.; pl. croci: Iuv., Arn., redolent murraeque crocique O., ipsa crocos tenues … legit O. Pooseb. Crocos ali Crocus -ī, m Krok, mladenič, ki se je s svojo ljubico Smilako (σμῖλαξ slak) spremenil v žafranovo steblo: O. (z acc. Crocon), Plin. Iz žafrana so starodavniki pripravljali neko zlato rumeno dišavo, žafranovo olje ali žafranov cvet in neko rumeno barvilo, žafranovo rumenilo; od tod crocus

2. met.
a) žafranova voda, žafranovo olje, žafranov cvet, s katerim so mešali mazila, škropili triklinije velikašev in ceste, poseb. pa gledališke odre: Lucr., S. fr., Sen. ph., nec fuerant liquido pulpita rubra croco O., pulpita sollemnes non oluere crocos Pr.; pesn.: recte necne crocum floresque perambulet Attae fabula si dubitem H. ali sme stopati prek odra, dehtečega od žafranove vode in cvetlic.
b) žafranovo rumenilo, žafranova barva: vestis picta croco V.
c) pl. croci rumenkaste prašnične niti cvetlic: flos … nullo odore nec crocis intus Plin., stantibus in medio crocis Plin.

Opomba: Crocus kot fem. le pri Ap.

Croesus -ī, m (Κροῖσος) Krojz (Krez), Aliatov (Alyattes) sin, bogati lidijski kralj okrog l. 550, premagan od Kira: Ci., H., Pr. idr.; apel. „Krojz (Krez)“ = bogatin: Irus et est subito, qui modo Croesus erat O., Lydus Dulichio non distat Croesus ab Iro Pr.; v pl.: cum tot Croesos viceris Mart. Od tod adj. Croesius 3 Krojzov (Krezov), krojzovski (krezovski): opes M.

Cromyōn -ōnis, acc. -ōna, f (Κρομυών = Čebulnjak) Kromion, primorski trgec jugozahodno od Megare: O. Pozneje Cremmyōn -ōnis, f (Κρεμμυών) Kremion: Plin.

Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.

crouler [krule] verbe intransitif (z)rušiti se, sesesti se, sesuti se, podirati se; razpadati, razpasti; zgruditi se

cette maison croule ta hiša razpada
la salle croule sous les applaudissements (figuré) dvorana se maje od aplavza
faire crouler un projet uničiti, podreti načrt
se laisser crouler à terre zrušiti se na tla

crowd¹ [kraud] samostalnik
množica, gneča; drhal, tolpa
pogovorno klika; velika množina
pogovorno družba

he might pass in the crowd ni slabši od drugih
crowd of sail nenavadno veliko razpetih jader
in crowds v velikem številu

crown¹ [kraun] samostalnik
krona, venec; krošnja; oglavje, teme; vrh; vrhunec; format papirja (15 x 20 inches); novec 5 šilingov

from the crown of the head to the sole of the foot od nog do glave

cruciārius 3 (crux) križen, križev; od tod pren. mučen (-čna -o): exitus Tert., poenae Sid. Kot subst. cruciārius -iī, m
a) križanec: Sen. rh., Petr.
b) (kot psovka) križa vredni, obešenjak = malopridnež: Ap., Amm.

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.