Franja

immersion [imə́:šən] samostalnik
potopitev, pogreznitev; zatopljenost (v misli), poglobljenost
astronomija vstop nebesnega telesa v senco drugega

tehnično immersion roller potapljalni valj
tehnično immersion heater električni grelec za vodo

immersion [imɛrsjɔ̃] féminin potopitev, potapljanje; astronomie vstop planeta v senco kake zvezde

mort féminin par immersion utopitev, smrt zaradi utopitve

imminent, e [-nɑ̃, t] adjectif skorajšen, bližnji, neposreden; neposredno preteč; v kratkem pričakovanju

le conflit est imminent preti skorajšen konflikt

im-mineō (in-mineō) -ēre, gl. mōns,

1. moleti —, štrleti v (čez, nad) kaj, nagibati se čez kaj, viseti nad čim: inminens villae pinus H., pōpulus antro inminet V., manus capiti regis imminens Cu. ki se je preteče dvigala nad kraljem, quos super atra silex cadenti inminet adsimilis V., nemus desuper inminet V.; pesn.: caelum inminet orbi V. visi nad zemljekrogom; prim. inminente luna H. pod (visečo) luno = v mesečnem svitu, v mesečini; occ. (o krajih) kvišku moleti čez —, dvigati se nad —, obvladovati kaj: imminet moenibus tumulus L., aequoribus scopulus O., semitae silva Cu., carcer imminens foro L., insulae (urbes) Italiae imminent L. (ker jo strateško obvladujejo).

2. metaf.
a) (o osebah) (hudo) pritiskati na koga, biti komu za petami, — za hrbtom, preganjati koga (primera vzeta po preganjalcu, ki se nagiblje čez preganjanca): imminere tergo fugacis O., rex imminens Dareo Cu., fugientium tergis i. Cu., agmen Caesaris imminebat C. Z oslabljenim pren. pomenom: navis quinqueremi imminebat Cu., muris inminet hostis V. pritiska na … , ei inminet fortuna L. ga preganja; brez obj.: imminebant Seleucus, Lysimachus, Ptolomaeus N. so tu grozeče stali, so grozili, videt hostes imminere C.; prim. imminens gestus H. kretnja pretilca; occ. α) poskušati polastiti se česa, poskušati kaj v svojo oblast dobiti: hostes nostrae vitae sanguinique inminentes Ci., multitudo Clodio duce fortunis vestris inminebat Ci., Carthago iis insulis imminere videbatur Ci., imminent duo reges toti Asiae Ci. β) za čim težiti, po čem koprneti, na kaj prežati: in occasionem exercitūs opprimendi imm. L., i. in tribuniciam potestatem Ci., homo ad caedem inminens Ci., imminet exitio vir coniugis O., alloquendi occasioni imm. Cu., imm. rebus T., imperio Cu.
b) (o nesreči) pretiti, groziti, blizu biti, nad glavo viseti; prvotno o hudournih oblakih, ki grozeče visijo v ozračju: imbres inminentes H.; pren.: quanta immineret invidiae tempestas L.; potem sploh o zlu: ea, quae inminent, non vident Ci. kar jim grozi, inminens malum Cu., mors … inminet Ci., Parthi Latio inminentes H.; z inf.: castris capi imminebat Fl.; od tod pt. (subst.) imminentia -ium, n preteča, grozeča prihodnost: imminentium nescius T. ne vedoč, kaj ga čaka, imminentium intellegens T. sluteč pretečo usodo. Tudi o osebah: inminentes domini T. bodoči, prihodnji gospodje, imminentis (principis) iuventa T.

immissus, abl. -ū, m (immittere) spuščanje v kaj, pripuščanje —: lucis immissu Macr.

im-mittō (in-mittō) -ere -mīsī -missum

I.

1. (s)pustiti (spuščati) —, pustiti —, poslati v kaj, spustiti nad (med): ut abs te non emissus ex urbe, sed inmissus in urbem esse videatur Ci., tu in caveam servos inmisisti Ci., naves taedā completas (ladje zažigalke) in hostium classem imm. C. spustiti, pognati, iuvencos (in Romanos) imm. N. spustiti med, — nad, tudi immittam Terea flammis O. zagnati —, vreči v; pesn.: Teucris timorem inm. V. vzbuditi —, razširiti med, alicui inuiriam inm. Ci. hoteti storiti; poseb. o vojakih: exercitum in curiam inm. Ci., equitatum i. C.; refl. zagnati se —, planiti —, skočiti med (v) kaj: se in specum i. L., qui se armatus in hostium multitudinem (medium agmen Cu., medios hostes L.) inmisit Ci.; refl. opisan: corpus (= se) in undas i. O.; med.: undis immiti O. vreči se, planiti, per lubrica immissi currus Cu. drveči, tudi Furia inmissa superis V. ki se je podala med …

2. occ.
a) (kopje, strelo) vreči (metati), zagnati: quae tela … in meum corpus inmissa sunt Ci., lancea costis inmissa O., pila in hostes imm. C., ignes in silvam inm. V.
b) (vodo) napeljati: canalibus aqua immissa C.
c) (sploh kaj konkretnega, trdega) postaviti —, pogrezniti —, spustiti —, vstaviti —, vtakniti v (na) kaj: tigna in flumen i. C. zabiti, trabes insuper immissae C. zgoraj vložena, filis aurum i. O. vtkati med … , feraces plantae immittuntur V. se vcepijo; podobno: circa oneratas veste cervices laticlaviam mappam Petr. okoli … vreči, — položiti.
č) (osebo kot posestnika) postaviti: tu, praetor, in mea bona quos voles inmitte Ci.
d) o krajih: razprostreti (razprostirati) kam; refl. in med. razprostirati se —, sezati kam: promunturia Mel., se ad occasum Mel., Thracia in Illyricos penitus immissa Mel.

3. metaf. spustiti nad —, (na)ščuvati na koga, — proti komu: (v pravem pomenu) cervos inmissis canibus agitare V. z lovskimi psi; pren.: quos tamquam canes inmitteret Ci., canes Cibyratici Ci. vohunski psi = vohuni (iz Kibire), servorum examina in populum Romanum inmissa Ci., impetus perditorum hominum in domos nostras Ci., servos ad spoliandam aram i. Ci., Suillium utrisque inmittit T. nahujska …

II.

1. konjeniški t. t. popustiti (popuščati) konju vajeti: (equo) frena, habenas inm. V. pustiti dirjati; tudi: inmissa iuga V. dirjajoča vprega (= vpreženi konji); od tod pren.: fluminibus … totas immittite habenas O. ali classique inmittit habenas V. z razpetimi —, s polnimi jadri se voziti, furit inmissis Volcanus habenis V., immitte (razprezi) rudentes, pande vela, ac, si quando alias, toto ingenio vehere Plin. iun.

2. metaf. pustiti (dati) rasti: palmes se ad auras agit per purum inmissus habenis V. nebrzdano, bohotno ras(t)e; od tod pt. pf. immissus 3 (navzdol) se spuščajoč, (navzdol) padajoč (viseč): immissa barba O., Sen. rh. dolgorasla (dolga) brada, imm. capilli O.

Opomba: Sinkop. pf. immīstī: Sil.

immobilisation [-lizasjɔ̃] féminin onemogočenje premikanja, mirovanje; ustavitev obratovanja; juridique spremenitev premičnin v nepremičnine; (commerce, konto) zapora; médecine priklenjenost na posteljo; pluriel, (commerce) naložba, naloženi kapital

immobiliser [-ze] verbe transitif napraviti nepremično (negibno, nepremakljivo); spremeniti premično v nepremično; onemogočiti premikanje (delovanje); figuré ohromiti; (konto) zapreti; (motor) ustaviti

immobiliser des troupes onemogočiti premik čet
immobiliser un malade predpisati bolniku mirovanje
s'immobiliser nepremično obstati, se ustaviti, ne se več ganiti; automobilisme mirovati

immobilization [imoubilaizéišən] samostalnik
imobilizacija
ekonomija umaknitev denarja iz obtoka
pravno zamenjava premičnin v nepremičuine

immobilize [imóubilaiz] prehodni glagol
imobilizirati, spraviti v negiben položaj (tudi medicina)
ekonomija vzeti denar iz obtoka
pravno zamenjati premičnine v nepremičnine

immobilizzare v. tr. (pres. immobilizzo)

1. narediti, delati nepremičnega:
la brutta caduta lo ha immobilizzato a letto hud padec ga je priklenil na posteljo

2. ekon. imobilizirati, investirati v nepremičnine

im-moror (in-moror) -āri -ātus sum

1. muditi se —, zadrževati se v ali pri čem: Col., Plin., sedecim annis Italiae imm. Iust., imm. in hac vitā Aug.; o stvareh: humillimo solo eandem aquam diutissime immoratam Iust., quod repulsa (intestina) inguinibus immorentur Cels. obtičijo.

2. metaf.: im. terrenis Q., honestis cogitationibus Plin. iun., quindecim annis pacandae Asiae i. Iust. porabiti za … , certis ingeniis immorari et innutriri oportet Sen. ph., im. in hoc Q., in suo sermone Aug.; abs.: itaque ei remissioni credendum est, quae etiam immoratur Cels. se drži, traja.

im-mūgiō (in-mūgiō) -īre

1. (pritezajoč) zamukati, — zabobneti: Aetna inmugit cavernis V., regia i. luctu V.

2. grmeti —, rjoveti —, piskati v kaj: procella antennae immugit Sil.; indicaturo domino mundus immugiet Hier. bo stokal.

im-mulgeō (in-mulgeō) -ēre molsti (mlesti) v kaj: L. Andr., Plin., Ambr., ubera labris V.

immure [imjúə] prehodni glagol
obzidati, vzidati; zapreti, zapreti v ječo

figurativno to immure o.s. zapreti se vase

im-murmurō (in-murmurō) -āre (-āvī) -ātum mrmrati v kaj, — pri (v) čem, — proti čemu: Sil., Stat., Aug., Amm., Cod. Th., terrae O., Alcyonen (ime) undis O., auster inmurmurat silvis V., totum inmurmurat agmen (sc. mihi) O. zamrmra.

impacciato agg. pren. v zadregi, zmeden, neodločen; neroden:
comportamento impacciato nerodno obnašanje

im-pallēscō (in-pallēscō) -ere -palluī obledeti v (pri, ob) čem: Stat. nocturnis chartis Pers. pri nočnem učenju.

impanate [impéinit] pridevnik
cerkev utelešen v kruhu

impanation [impənéišən] samostalnik
cerkev utelešenje v kruhu