Franja

róžica (-e) f

1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori

2. pren. donna giovane, graziosa

3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato

rub¹ [rʌb] samostalnik
drgnjenje; odrgnina; otiranje; trenje, težava, zapreka, motnja, neprilika
figurativno udarec, napad, neprijetno srečanje
figurativno očitek, zbadanje
figurativno pomanjkljivost, nepopolnost
(= rub-stone) brus, osla

the rubs and worries of life nadloge in skrbi v življenju
there's the rub tu je težava, v tem grmu tiči zajec
there's a rub in it pogovorno (ta) stvar ima eno težavo
to give s.th. a good rub dobro kaj otreti (žlice, mizo itd.)
the horse was given a good rub konja so dobro otrli (s šopom slame)
to have a rub with the towel (o)sušiti se, otreti se z brisačo

rubare v. tr. (pres. rubo)

1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega

2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali

3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži

Rubicō -ōnis, m Rúbiko(n), rečica v Italiji, ki je pred Avgustom delila Italijo od Cisalpinske Galije; pred njo se je na začetku državljanske vojne ustavil Cezar in jo prešel z znamenitimi besedami: „Kocka je padla“ (alea iacta est). Enačijo jo z današnjo rečico Fiumicino. Okoliški kmetje so jo imenovali tudi Rukon: Ci., Plin.

Opomba: Nom. Rubīcōn: Lucan.

rubrīca -ae, f (rubrīcus = ruber)

1. (sc. terra) rdeča zemlja, rdeča prst: Vitr., rubrica terra Col.; occ. rdečilo, rdeče črnilo, rdeče pisalo (čŕtnik, svinčnik), rdeča kreda, rdeča ilovica, železna okra: Pl., Corn., rubrīcā aut carbone picta proelia H.; ker so naslove zakonov zapisovali rdeče; od tod meton.
a) rdeče pisan naslov postave, naslov zakona, rubríka: edictum proponitur sub rubrica „unde vi“ Paul. (Dig.).
b) zakon sam: se ad album ac rubricas transtulerunt Q., si quid Masuri rubrica vetavit Pers.

2. (sc. tunica) ognjenordeče oblačilo: induo puerum rubricam et rubricā Char.

Rubrius 3 (ruber) Rúbrij(ev), ime rim. rodu. Znani so:

1. Verov sotovariš in pomagač: Ci.

2. L. Rubrius Senator Lucij Rubrij Senator, Cezarjev nasprotnik, ujet l. 49 v Korfiniju: C.

3. R. Gallus Rubrij Gal, poveljnik pod Neronom in Vespazijanom: T. Od tod adj. Rubriānus 3 Rúbrijev, rúbrijski: senatus consultum Dig.

rudis² -is, f (etim. nepojasnjena beseda) vsaka tanka palica

1. palica za mešanje, mešálo, zajemalka, kuhalnica, žvrklja, raztrepalnica, motìč, dideldajček: Ca., Plin.

2. palica za borbo; z njo so vojaki, zlasti pa gladiatorji, vadili mečevanje, nekak rapir: L., Suet. idr.; tako palico so dobili tudi odsluženi gladiatorji kot znak osvoboditve, odpusta ali mojstrstva: tam bonus gladiator rudem tam cito accepisti? Ci., essedario indulgere rudem Suet.; od tod metaf. oprostitev nekaterih dolžnosti ali poslov: Iuv., me donari iam rude tempus erat O. odpustiti, v pokoj poslati, donatus rude H. odsluživši, odslužen, me meruisse rudem Mart.

Opomba: Abl. sg. nav. -e, redko -ī.

ruer [rɥe] verbe intransitif brcniti, brcati (konj); figuré upirati se

se ruer sur navaliti, planiti na
ruer dans les brancards (figuré) protestirati, močnó se upirati
ruer à tort et à travers (familier) divje, slepo udarjati okoli sebe, divje biti, tolči
se ruer à l'attaque sur l'ennemi planiti v napad na sovražnika
les enfants se ruérent sur les gâteaux otroci so planili po kolačih

Rufulī -ōrum, m rúfuli, „rúfovci“; tako so imenovali tiste vojaške tribune (1/3 vseh tribunov), ki so jih na bojišču volili konzuli, vojskovodja ali sama vojska (ime naj bi menda dobili po predlagatelju tega ukrepa, nekem Rutiliju Rufu), medtem ko so tribune, izbrane v Rimu na komicijah (2/3 vseh tribunov), imenovali comitiati: cum eo anno primum placuisset tribunos militum ad legiones suffragio fieri — nam antea, sicut nunc, quos Rufulos vocant, imperatores ipsi faciebant L., Rufuli tribuni mil[itum appellabantur, quos] consul faciebat, n[on populus … ] Fest.

ruīna -ae, f (ruere)

1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.

2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.

3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.

4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).

rule² [ru:l] prehodni glagol & neprehodni glagol
upravljati, voditi, uravna(va)ti, usmeriti; obvladati (čustvo), brzdati; odločiti, odrediti, rešiti (that da)
postaviti načelo; naložiti, predpisati; načrtati, vleči črte z ravnilom, linirati; vladati (over nad)
prevladovati; (o cenah) stati, držati se

to rule oneself obvladati se
Rule Britannia Vladaj, Britanija! (domoljubna angleška pesem)
a ruled case odločena, dognana stvar
ruled paper liniran papir
to be ruled by s.o. biti pod vplivom koga
be ruled by me! poslušaj, ubogaj moj nasvet!
to rule nominally le po imenu biti vladar (gospodar)
to rule one's passions obvladati svoje strasti
to rule the roast (roost) biti gospodar (v hiši, doma), imeti glavno besedo, odločati
to rule by the whip vladati (gospodovati) s knuto
to rule with a rod of iron vladati z železno roko
to rule in s.o.'s favour odločiti komu v prid
corn rules high cene žitu so visoke
prices ruled high (lower) cene so bile visoke (nižje)

rumena samostalnik
1. neformalno (v prometu) ▸ sárgaVozniki lahko z vožnjo skozi rumeno pridejo prej na cilj, plačajo globo ali končajo v bolnišnici. ▸ Ha áthajtanak a sárgán, a járművezetők hamarabb célba érhetnek, ugyanakkor bírságot kaphatnak vagy a kórházban végezhetik.
Skoraj nihče ne ustavi pri utripajoči zeleni, le malo pri rumeni, mnogi so celo, ki bi jo radi stisnili skozi rdečo. ▸ Szinte senki sem áll meg a villogó zöldnél, csak néhányan a sárgánál, sokan pedig a piroson is átfurakodnának.

2. (barva) ▸ sárga
Kakšen je občutek na startu, ko ste oblečeni v rumeno? ▸ Milyen érzés a rajtvonalnál lenni sárgába öltözve?
Ali je rumena letos moderna ali je bolje, da je sploh nimamo? ▸ Divatos-e idén a sárga, vagy jobb, ha egyáltalán nem hordjuk?
Rumena ima že od srednjega veka pretežno negativen pomen. ▸ A sárga már a középkor óta negatív jelentéssel bír.

Rūmīna (v rokopisih tudi Rūmia) -ae, f (gl. rūma, rūmis) (sc. dea) Rumína (Rúmija) = „Dojilja“, „Dojka“, „Dojníca“, boginja doječih čred in dojencev; častili so jo v svetišču na Velabru: Varr., Aug. — Od tod adj. Rūmīnālis -e Rumínin (Rúmijin): ficus Varr., L., Plin., Fest. ali Ruminalis arbor T. in (pesn.) Rumĭna ficus O. Ruminina (Rumijina, ruminska) smokva, pod katero je baje volkulja dojila Romula in Rema.

rumour, rumor [rú:mə]

1. samostalnik
govorica, govoričenje, glas
arhaično slava
arhaično hrup

the rumour runs, the rumour has it that... govori se, da..., širijo se (krožijo) govorice, da...
to circulate (to spread) a rumour širiti govorico

2. prehodni glagol
širiti govorice, raznesti z govoricami

it was rumoured about that... raznesle so se govorice, da...
he is rumoured to be ill govori se, da je bolan

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

run¹ [rʌn] samostalnik
tekanje, tek
šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
dobra prodaja, trajen uspeh
trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

at the run, on the run v teku
in the long run sčasoma, končno, konec koncev
on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
with a run nenadoma
a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
run of customers naval odjemalcev
run of events potek dogodkov
a run of gold žila zlata
run of ground zemeljski plaz
the run of public opinion smer javnega mnenja
the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
non-stop run nonstop vožnja
the usual run of things običajni potek dogodkov
to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
to break into a run spustiti se v tek
to come down with a run zrušiti se
to give a run preskusiti
to go for a run teči (kot) za stavo
everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
to take a run vzeti zalet

run up neprehodni glagol & prehodni glagol
teči gor, iti kvišku
botanika poganjati, rasti, izroditi se; dvigniti, izobesiti (zastavo); hitro sešteti (števila), znašati; preseči, navijati ceno (na dražbi)

to run up an account sešteti račun
to run up a large bill zelo se zadolžiti
to run up a dress hitro sešiti obleko
to run up against s.o. priti v prepir s kom
to run up the fox to earth najti lisičjo sled do njenega brloga
to run up a sail potegniti kvišku, razviti jadro
to run up a shed na hitro zgraditi lopo
to run up to town hitro oditi, odpotovati v mesto (London)
these beans have run up too quickly ta fižol prehitro raste
expenses have run up stroški so narasli

Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.

Rutīlius 3 (rutilus) Rutílij(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. P. Rutilius Publij Rutilij, ljudski tribun l. 169 in nasprotnik cenzorja Tiberija Grakha, ki ga je prestavil med erarijce: L.

2. P. Rutilius Rufus Publij Rutilij Ruf, Panajtijev učenec, Lelijev (Lajlijev) in Scipionov prijatelj, vojaški tribun pred Numancijo, l. 109 legat v bojih proti Jugurti, govornik in zgodovinopisec: Ci., S., T., Suet., Val. Max.

3. P. Rutilius Lupus, Publij Rutilij Lup(us) (Volk), ljudski tribun l. 56, je po Pompejevem ukazu l. 48 upravljal Ahajo: C., Ci. ep.

4. P. Rutilius Lupus Publij Rutilij Lup(us), rimski retor za časa Avgusta in Tiberija, avtor spisa De figuris sententiarum: Q. — Od tod adj. Rutiliānus 3 Rutílijev, rutílijski, rutilijánski: narratio Ci. (zgodovinopisca Publija Rutilija Rufa).