Franja

marron [marɔ̃] adjectif, invariable kostanjeve barve; masculin užitni kostanj, maroni; technique kontrolna znamka (o navzočnosti delavca na delu); populaire obraz; udarec s pestjo

marron d'Inde divji kostanj
marrons glacés, grillés kandirani, pečeni kostanji
marchand masculin de marrons kostanjar
chaud les marrons! vroči kostanji!
yeux masculin pluriel marron oči kostanjeve barve
flanquer un marron à quelqu'un (populaire) prisoliti komu eno
tirer les marrons du feu (figuré) iti za koga po kostanj v žerjavico
elle porte bien le marron lepo se ji poda kostanjeva barva

marteau [marto] masculin kladivo (tudi sport, musique, anatomie); tolkačna vratih; adjectif, populaire, invariable nor, prismojen

entre le marteau et l'enclume v škripcih, v stiski
marteau de forge kovaško kladivo
la faucille et le marteau srp in kladivo
requin masculin marteau kladovnica (riba)
lancement, lancer masculin du marteau (sport) met kladiva
avoir un coup de marteau ne biti čisto pri pravi pameti
être marteau (populaire) biti prismojen, nor
passer sous le marteau (figuré) priti na boben
il a reçu un coup de marteau sur la tête on ni uravnovešen

martínček (-čka) m zool. lucertola (Lucerta agilis); pren.
greti se na soncu kot martinček stare al sole come le lucertole

martyrologe [-rɔlɔž] masculin seznam mučenikov

le martyrologe de la science seznam mučenikov znanosti

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

mascarade [maskarad] féminin maškerada, sprevod mask; našemljenje; figuré pretvara, hinavščina

ce procès n'est qu'une mascarade, les accusés sont condamnés d'avance ta proces je le lažna uprizoritev, obtoženci so že vnaprej obsojeni

mascēlla f

1. anat. čeljust:
battere le mascelle šklepetati z zobmi (od mraza)
lavorare di mascelle jesti, mleti

2.
mascelle pl. čeljusti (glavnika, klešč)

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

máska masque moški spol

ples v maskah bal moški spol masqué (ali travesti, costumé), mascarade ženski spol
plinska maska masque à gaz
posmrtnamaska masque mortuaire (ali funéraire)
sabljaška maska masque d'escrime
maska za obraz masque facial (de eauté)
strgati komu masko z obraza arracher le masque de quelqu'un (ali à quelqu'un)

masque [mask] masculin maska, krinka; figuré varljiv videz, varljivo vedenje; médecine obrazna obveza; militaire kamuflažna mreža, maska; figuré poteze obraza, obraz

masque anesthésique maska za anesteziranje
masque antipoussière maska proti prabu
masque d'apiculteur, à domino, d'escrime, mortuaire, prolecteur čebelarska maska, polmaska, maska za mečevanje, posmrtna, zaščitna maska
masque à gaz protiplinska maska
masque à oxygène, respiratoire kisikova maska
(médecine) masque de gaze maska iz gaze
masques de carnaval, de mardi gras pustne maske, maškare
arracher, ôter le masque à quelqu'un (figuré) komu sneti masko, razkrinkati koga
lever, feter le masque (figuré) odvreči masko

massacrer [-sakre] verbe transitif (po)klati, (po)moriti; iztrebiti; skaziti, pokvariti, popačiti

massacrer des populations civiles iztrebiti civilno prebivalstvo
le boxeur a massacré son adversaire boksar je popolnoma zdelal svojega nasprotnika
massacrer un texte popačiti besedilo

māssaris -is, f bot. viničin grozd, grozd divje trte, ki so ga trgali le za duhanje in zdravilo: Plin.

masse² [mas] féminin (veliko, leseno) kladivo; veliko kovaško kladivo, buzdovan, kij; debeli konec palice za biljard; palica z zlato, srebrno glavo, ki so jo nosili, jo nosijo v sprevodu pred odličniki (kralji, rektorji, dekani)

masse de mineur rudarsko kladivo
coup masculin de masse (figuré) močan čustven pretres (šok); pretirana cena
n'allez pas dans ce restaurant, c'est le coup de masse ne hodite v to restavracijo, tu so ubijalske cene

massif [masif] masculin masiv, gmota, kompaktna gruča ali skupina; gorski sklop

le massif du Mont-Blanc, montagneux masiv Mont-Blanca, gorski masiv
massif d'arbres, de fleurs skupina dreves, greda cvetlic
massif forestier gozdno področje

mašíti (-ím)

A) imperf. ➞ zamašiti

1. tappare, turare; zeppare:
mašiti luknje tappare i buchi
mašiti rano tamponare la ferita
mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
mašiti s trskami sverzare
mašiti z vložki tassellare

2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

1. mangiare, ingollare:
mašiti se z jedjo ingollare il cibo

2. (tlačiti se) pigiarsi

mat [mat] adjectif, invariable matiran, mat

le roi est mat!, échec et mat! šah mat!
donner échec et mat à quelqu'un, faire quelqu'un échec et mat matirati koga (tudi figuré)

matador samostalnik
1. (bikoborec) ▸ matador Matador svojega nasprotnika, bika, sreča šele v areni. ▸ A matador az ellenfelével, a bikával csak az arénában találkozik.

2. zlasti v športu (najvidnejši predstavnik) ▸ matadorČeprav mu je le 24 let, španskega teniškega matadorja mnogi že uvrščajo med najboljše teniške igralce v zgodovini. ▸ Bár még csak 24 éves, a spanyol teniszmatadort máris sokan a történelem egyik legjobb teniszezőjének tartják.In priznamo, da njihovi kuharski matadorji res skrbijo za odličnost vsakega krožnika. ▸ És elismerjük, hogy a konyhai matadorjaik valóban gondoskodnak minden tányér kiválóságáról.

matamore [-mɔr] masculin bahač, hvastač

faire le matamore delati se junaka

mater¹ [mate] verbe transitif (šah) matirati; figuré ukrotiti, ugnati; zatreti; religion trpinčiti, mučiti

mater son partenaire matirati partnerja
mater le roi avec le fou matirati kralja s tekačem (lovcem)
mater ses passions ukrotiti svoje strasti
mater une révolte zatreti upor

matériel, le [-rjɛl] adjectif materialen, gmoten, tvaren, snoven; telesen; stvaren, dejanski, realen; materialističen

biens masculin pluriel matériels materialne dobrine
difficultés féminin pluriel matérielles materialne težave
dégâts masculin pluriel matériels materialna škoda
preuves féminin pluriel matérielles otipljivi dokazi
fait masculin matériel dejansko stanje
avoir la matérielle (assurée) imeti dovolj sredstev za življenje
avoir des soucis matériels imeti materialne skrbi
commettre une erreur matérielle zagrešiti formalno napako