Franja

ozírati se mirar atrás; examinar retrospectivamente

ozirati se na kaj considerar, tener (ali tomar) en consideración, tener en cuenta, atender a, respetar (a/c)
ne se ozirati na no tomar en consideración

ožéti ➞ ožemati

ožéti kaj to wring something out

pa and; but, however

pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so...

pa¹ členica

1. doch! (nisi bil tam. Pa sem! du warst nicht da. Doch!)

2.
pa še kako! und ob!

3.
(drugi ne), jaz pa (die anderen nicht), aber ich schon

4.
kdo/kaj/kje/kam/kdaj … pa? wer/was/wo/wohin/wann … denn

5. denn, schon (kdo pa je? wer ist es denn/schon?)

6.
pa ja! freilich!
pa ja ne! doch nicht!
to je pa preneumno! das ist doch zu blöd!

7. aber (ti pa dobro igraš! du spielst aber gut!)

8.
pa saj ja (pa saj bo videl er wird es ja sehen)

pa (in) et, puis ; (toda) mais, pourtant, cependant

ali pa ou bien
pa ja! mais oui!, assurément
pa vendar et pourtant
pa naj bo! soit!
pa saj sem ti že rekel mais je te l'ai déjà dit
ti pa jaz toi et moi
kaj pa? quoi donc?
kam pa? où donc?
kaj pa delaš? mais que fais-tu donc?
ti ne pojdeš, jaz pa toi, tu n'iras pas, moi, si
jaz sem zadovoljen, on pa ne moi, je suis content, mais lui non
on ne bo hotel, sicer pa čemu to? il ne voudra pas, et puis à quoi cela servirait-il?

pa

A) adv.

1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene

3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

B) konj.

I. (v protivnem priredju)

1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

II. pog.

1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

III. pog. (v vezalnem priredju)

1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta

2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

IV.

1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora

2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

C) inter.

1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

2.
pa še kako! eccome

pace f

1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba

2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!

4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost

5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti

pacīscor, pacīscī, pactus sum (incoh. glag. pangere, sor. s pāx)

I. intr. pogoditi (pogajati) se, dogovoriti (dogovarjati) se, roki si poda(ja)ti, pogodbo skleniti (sklepati), poravna(va)ti (se), izgladiti (izglajevati), uravna(va)ti: p. cum illo paululā pecuniā Pl., cum decumano Ci., ne tollat ea area … nisi pactus erit Ci. brez pogodbe; z zahtevnim stavkom: Iust., ut mea sit … paciscor O., per occulta colloquia paciscitur magnā mercede cum Celtiberorum principibus, ut copias inde abducant L., non est meum … votis pacisci, ne Cypriae Tyriaeque merces addant avaro divitias mari H., nunc paciscor, sit (sc. cena) expedita Plin. iun. —

II. trans.

1. izgovoriti si kaj, pogoditi se za kaj: pretium, provinciam O., rem Corn., pacem L., cum aliquo HS LX Auct. b. Alx., Ciliciam sibi pactus erat Ci., Italici … Adherbali suadent, uti seque et oppidum Iugurthae tradat, tantum ab eo vitam paciscatur S.; occ.: puellam L. zaročiti se z deklico.

2. zavez(ov)ati se, obljubiti (obljubljati); z inf.: pactus erat Sicilia decedere L., Leucippo fieri pactus uterque gener O.; occ. v zameno da(ja)ti ali vzeti (jemati), zamenj(ev)ati, nadomestiti (nadomeščati), žrtvovati: vitam pro laude V., letum pro laude V. — Od tod pt. pf. pactus 3 (s pass. pomenom ) dogovorjen, izgovorjen, obljubljen, sklenjen: pacta mercede H., Q., pactum esse diem Ci.; abs. abl. pacto po pogodbi, po dogovoru, „pogodivši se“: L.; occ. zaročen: Turnus, cui Lavinia pacta fuerat L., pacta coniunx V.; subst.
a) pacta -ae, f zaročenka, nevesta: Vell., abducere pactas V.
b) pactus -ī, m zaročenec, ženin: Stat.
c) gl. pactum, ī, n.

pač

1. (seveda) doch (zmeraj moraš pač zamuditi du [mußt] musst doch immer zu spät kommen); v odgovor na zanikano vprašanje: doch! (Saj še nisi naredil? Pač! [Du] du bist ja noch nicht fertig? Doch!)

2. (žal) eben, halt, nun einmal, nun mal (tako je pač das ist halt/eben/nun einmal so; pač ni za nobeno rabo er ist eben zu nichts zu gebrauchen; tako je pač so liegen die Dinge einmal; se je pač zgodilo es ist nun einmal geschehen; se pač ne bi bila smela poročiti z njim du hättest ihn eben nicht heiraten sollen)
pač ne halt nicht, nun einmal nicht

3. (že) schon, wohl (videl sem ga pač, toda … ich habe ihn schon/wohl gesehen, doch …)
to pač das schon

4. (najbrž) wohl (bo pač tako das wird wohl so sein; je pač že odšel er ist wohl schon gegangen)

5.
pač pa jedoch, sondern

6.
pač kdo irgendwer, irgend jemand
pač kaj irgend was
pač kak(šen) irgendein, irgendwelcher
pač kako irgendwie
pač kje irgendwo

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.

pagare v. tr. (pres. pago)

1. plačati, plačevati; izplačati:
pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
pagare in natura plačati v naravi
pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
pagare a rate plačati v obrokih
pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...

2. pog. ponuditi, plačati:
pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo

3. pren. poplačati:
pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo

4. absol. izplačati se:
il delitto non paga zločin se ne izplača

5. pren. (scontare) plačati:
pagare la pena odsedeti kazen
pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj!

paglia

A) f

1. slama:
balla di paglia bala slame
paglia di legno embalažni skobljanci
avere la coda di paglia pren. kaj skrivati, čutiti se krivega
aver paglia in bocca pren. kaj vedeti, a molčati
bruciare come la paglia goreti kot bakla
è una paglia to je suhec, drobiž
fuoco di paglia pren. kratkotrajen plamen, navdušenje
sedia di paglia slamnata stolica
uomo di paglia (prestanome) pren. slamnati mož

2. obrt slamnat izdelek

3. metal. progavost

B) agg. invar. svetlorumen, svetlomoder:
capelli color paglia svetlomodri lasje

palio m (pl. -li) palij; dirka (s palijem kot nagrado):
correre il palio dirkati, tekmovati za nagrado
mettere qcs. in palio pren. kaj dati, obljubiti za nagrado
essere in palio pren. biti v igri

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

palm² [pa:m] prehodni glagol
skriti v dlani (karte, kocke itd.); podkupiti; oslepariti; božati

to palm off oslepariti, dati komu kaj ponarejenega
to palm o.s. off as izdajati se za drugega
to palm on s.o. podtakniti komu kaj

palpata f otipanje:
dare una palpata a qcs. kaj hitro otipati

páluba ž (rus.) paluba, ladijski krov: baciti što preko -e opustiti kaj: bacio je preko -e svoje političke ideale

palumbēs -is, m (in f) (pallere; narečno = columba) divji golob, grívar (gr. φάττα): Varr., Lucan. ap. Non., Ci. ap. Serv., H., Pr., Plin. idr., aeriae, raucae (gruleči) V.; preg.: palumbem alicui ad aream adducere Pl. = dati komu lepo priložnost za kaj, duae me unum palumbem appetitis Pl. enega ljubimca. — Nom. sg. palumbis: Plin.

pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
biti ob pamet perdere la testa
imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
ne priti (komu)
niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
govoriti na pamet parlare a braccio
kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
po moji pameti secondo me, a mio avviso
imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
zdrava pamet (comune) buon senso
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
PREGOVORI:
pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza