Franja

Zadetki iskanja

  • table [tablə] féminin miza; omizje; hrana, jedi; tabela; plošča; seznam

    de table namizen
    vin masculin de table navadno, namizno vino
    table alphabétique abecedni seznam, indeks, register
    table de camping, de cuisine, coiffeuse (ali toilette), à dessiner, de jardin, de jeu, de montage, de nuit, d'opérations, pliante (ali rabattable), à rallonges, de travail miza za taborjenje, kuhinjska, toaletna, risalna, vrtna, igralna, moatažna, nočna, operacijska, zložljiva, podaljšljiva, delovna miza (mizica)
    table de conversion, d'intérêts, de pose tabela za preračunavanje, za izračunanje obresti, za osvetlitev (photographie)
    table d'hôte skupen obed v hotelu ob določenih urah in po isti ceni za vse
    table de logarithmes logaritmične tablice
    table de multiplication poštevanka
    table des matières kazalo, seznam vsebine
    table de Pythagore naštevanka
    table roulante prevozna (servirna) mizica
    table des officiers častniška menza
    table d'orientation orientacijska okrogla plošča (na razgledni točki)
    table ronde seja, sestanek za okroglo mizo
    table servante servirna miza
    tables pluriel de tir (militaire) tablice za streljanje
    table tournante spiritistična (premikajoča se) mizica
    sainte table (religion) obhajilna miza
    aimer la bonne table rad se gostiti
    avoir la table et le logement imeti prosto hrano in stanovanje
    dépenser beaucoup pour sa table potrošiti mnogo za hrano
    dresser, mettre la table pogrniti mizo
    être à table biti pri obedu
    faire table rase napraviti čisto mizo; figuré energično napraviti red, jasno postaviti stvar
    faire table rase du passé preteklost zbrisati, smatrati za ničevo
    se lever, sortir de table končati z obedom
    se mettre à table sesti k mizi; figuré, populaire priznati
    présider la table predsedovati omizju
    tenir table ouverte biti gostoljuben, imeti često goste na večerji
  • Tag, der, (-/e/s, -e) dan (abnehmen krajšati se, zunehmen daljšati se); Tag der Arbeit praznik dela; der Tag des Herrn Gospodov dan; der Jüngste Tag sodni dan; Tag der offenen Tür dan odprtih vrat; Tag und Nacht dan in noč; figurativ wie Tag und Nacht kot noč in/pa dan; Tag und Stunde dan in ura; dieser Tage te dni; alle Tage vsak dan; eines Tages nekega dne; eines schönen Tages lepega dne (bo); jeden Tag vsak dan; (seine) großen Tage njegov veliki čas; wie in alten Tagen kot v starih časih; Guten Tag! Dober dan!, beim Abschied: Zdravo/Zbogom!; guten Tag wünschen voščiti dober dan; sich einen guten Tag machen dobro živeti; heller/[hellichter] helllichter Tag beli dan; Tag sein biti svetlo/dan; Tag werden daniti se, zdaniti se; welchen Tag haben wir heute? Katerega smo danes?; seinen guten/schlechten Tag haben imeti dober/slab dan; seine Tage sind gezählt dnevi so mu šteti; seine Tage verbringen preživljati svoje življenje/svoje dni; seine Tage beschließen preminiti (umreti); Tage, pl , einer Frau: menstruacija;
    an: am Tage podnevi; am Tage danach naslednji dan, dan za ...; am dritten/ersten Tage tretji/prvi dan; (dreimal) am Tag (trikrat) dnevno; an den Tag bringen figurativ razkriti, spraviti na dan; an den Tag kommen priti na dan; an den Tag legen kazati, pokazati, izpričevati;
    auf: auf (meine/deine usw.) alten Tage na stara leta (bom/boš itd.);
    bei: bei Tage podnevi; bei Tage besehen figurativ natančno pogledano/če dobro premislimo;
    bis: bis in unsere Tage do današnjih dni;
    für: Tag für Tag dan za dnem;
    in: heute in zehn Tagen čez deset dni; in den Tag hinein tjavdan;
    über: über Tage Bergbau površinsko, v dnevnem kopu; nach über Tage na površino; heute über acht Tage čez osem dni;
    um: Tag um Tag dan za dnem;
    unter: unter Tage Bergbau jamsko, v jami; nach unter Tage v jamo;
    von: von Tag zu Tag iz dneva v dan; von einem Tag zum anderen od danes na jutri, čez noč;
    zu: zu Tage liegen biti na dlani/očiten; zu Tage fördern spraviti na dan; Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben Ne hvali dneva pred večerom; Es ist noch nicht aller Tage Abend Ni še vse končano
  • tákt2 (-a) m tatto, delicatezza:
    imeti takt avere tatto
    očitati komu pomanjkanje takta rinfacciare a qcn. la mancanza di tatto
  • tákt glas compás m ; (ritem) cadencia f ; (motorja) tiempo m ; fig tacto m , delicadeza f , discreción f

    v taktu acompasado, a compás
    dajati takt marcar (ali llevar) el compás
    ostati v taktu guardar (ali observar) el compás
    priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
    spraviti koga iz takta hacer a alg perder el compás
    ne imeti takta (fig) no tener tacto
  • tálec hostage

    imeti koga za tálca to hold someone hostage
  • talent [tǽlənt] samostalnik
    nadarjenost, dar, talent; sposobnost; nadarjena oseba, talentiran človek, talent; (kolektivno) talenti, inteligenca
    zgodovina utež (26,2 kg) in denar pri starih Grkih itd.

    of great talent zelo talentiran
    talent for acting igralski talent
    all the talent vsa, celotna inteligenca
    the talent (dirkalni šport) publika, ki stavi, sklepa stave
    to have a talent for (drawing) imeti talent za (risanje)
    to hide one's talents in a napkin figurativno ne izkoriščati svojih prirojenih sposobnosti
  • talent1 [ê] moški spol (-a …)

    1. das Talent (za für, za jezike Sprachtalent, za improvizacije Improvisationstalent, za risanje Zeichentalent), die Begabung (für) die Gabe
    naravni talent Naturtalent, Naturbegabung
    organizacijski talent Organisationstalent, Organisationsgabe
    posebni talent Sonderbegabung
    pripovedni talent Erzählertalent
    imeti talent Talent haben
    brez talenta talentlos

    2. (nadarjen človek) das Talent, der Begabte (ein -r), die Begabte
    mladi talent das Nachwuchstalent
    iskati talente auf Talentsuche sein
    iskanje talentov die Talentsuche
    skrb za talente die Begabtenförderung
  • talent [talɑ̃] masculin nadarjenost, talent, dar, sposobnost; nadarjena, talentirana oseba; talent

    talent organisateur organizatorski talent
    peintre masculin de talent talentiran slikar
    avoir du talent pour la musique imeti dar za glasbo
    encourager les jeunes talents spodbujati mlade talentirane ljudi, mlade talente
    enfouir son talent zakopati svoj talent
  • Talent, das, (-/e/s, -e) talent, nadarjenost (für za); Talent haben biti nadarjen, imeti talent; altgriechische Münze: talent
  • talènt talent; gift

    brez talènta talentless
    igralski talènt talent for acting
    imeti talènt za risanje to have a talent for drawing
    ne izkoriščati svojih talèntov to hide one's light under a bushel
  • talènt1 (-ênta) m

    1. talento, attitudine, capacità, dote:
    imeti talent za glasbo avere talento per la musica

    2. pren. (posebno nadarjena oseba) talento:
    biti naravni talent essere un talento naturale
    iskalec talentov scopritore di talenti, talent scout
  • talènt talento m ; dotes f pl naturales; disposición f natural ; (sposobnost) aptitud f

    imeti talent za glasbo tener talento para la música
    biti popolnoma brez talenta no tener ni pizca de talento
  • talk2 [tɔ:k] neprehodni glagol
    pogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se
    sleng pametno govoriti

    for the sake of talking le zaradi pogovora, samo da govorimo
    to talk big (ali tall) bahavo govoriti, bahati se
    to talk by signals govoriti, sporazumevati se z znaki
    to talk ill of s.o. slabo govoriti o kom
    to talk in one's sleep govoriti v spanju
    to talk nineteen to the dozen figurativno klepetati, brbljati kot raglja
    to talk to the point govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmeta
    he is always talking on neprestano govori
    now you are talking figurativno to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumeti
    do what you will, people will talk napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe
    prehodni glagol
    govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedati

    to talk a donkey's hind leg off figurativno preveč, neprestano govoriti
    to talk nonsense govoriti nesmisle
    to talk turkey odkrito, naravnost govoriti
    to talk politics govoriti o politiki
    to talk rubbish govoriti neumnosti, čvekati
    to talk sense (ali wise) razumno, pametno govoriti
    to talk shop figurativno govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarno
    to talk to o.s. sam s seboj govoriti, imeti samogovore
    to talk to s.o. resno govoriti s kom, ošteti koga
    to talk o.s. hoarse do hripavosti govoriti
    you are talking my head off figurativno govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadla
    you are talking me silly govoriš toliko, da me boš norega naredil
    he can talk five languages on zna (govoriti) pet jezikov
    to talk through one's hat figurativno pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnosti
    to get o.s. talked about dati govoriti o sebi
    he tried to talk me into buying the horse skušal me je pregovoriti, da bi kupil konja
    to talk s.o. out of s.th. (skušati) odvrniti koga od česa
    to talk s.o. into believing s.th. prepričati koga o čem
    to talk s.o. into his grave figurativno spraviti koga v grob s svojim govorjenjem
  • talon [talɔ̃] masculin pêta; podpetnik; ostroga; talon; konec, ostanek, krajec; commerce kontrolni odrezek

    talon en cuir, de liège peta iz usnja, iz plutovine
    talon de pain krajec kruha
    souliers masculin pluriel à talons hauts čevlji z visoko peto
    s'asseoir sur les talons počeniti
    avoir l'esprit aux talons ne imeti zbranih misli
    avoir l'estomac dans les talons (ali: aux talons) imeti volčjo lakoto
    être, marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
    inscrire le montant d'un chèque sur le talon vpisati znesek čeka na talon
    mettre des ailes aux talons pospešiti korake
    tourner, montrer les talons oditi, pete pokazati, pobrati jo
    talon d'Achille Ahilova peta
    (figuré) c'est son talon d'Achille to je njegovo ranljivo mesto
    être très talon(s) rouge(s) biti zelo eleganten
  • tánek (-nka -o)

    A) adj.

    1. sottile; esile, tenue:
    tanek kos kruha sottile fetta di pane
    tanek papir carta sottile
    tanka pločevina lamiera sottile
    tanek vrat collo sottile, esile
    tanek steber dima un esile filo di fumo

    2. pren. (vitek, suh) esile, delicato, snello, affusolato:
    tanki prsti, tanke noge dita, gambe affusolate

    3. (oster) fine:
    tanek sluh udito fine

    4. (izostren, prefinjen) fine, raffinato, squisito

    5. (prosojen, rahel) tenue, delicato, fine:
    tanka megla una nebbia tenue, sottile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rezati komu tanek kruh tenere qcn. a corto di qcs.
    pren. imeti tanek nos avere naso, fiuto
    pren. imeti tanko denarnico essere a corto di quattrini
    tanka plast izobražencev l'esiguo strato dell'intellighenzia
    človek tankih misli persona penetrante, perspicace
    kozm. tanka koža pelle fine
    biol. tanka kutikula cuticola fine
    grad. tanek predelni zid sopramattone
    gastr. tanki rezanci (za juho) barba di cappuccino
    anat. tanko črevo intestino tenue

    B) tánki (-a -o) m, f, n pren.
    tanka mu prede vive tra gli stenti; è nei guai
    pren. na tankem je z denarjem è a corto di soldi
    pren. gre mu na tanko gli va male
  • tanné, e [tane] adjectif ustrojen; rjav; zagorel (od sonca)

    peaux féminin pluriel tannées ustrojene kože
    (figuré) avoir la peau tannée imeti kožo kot usnje
  • tapée [tape] féminin, familier veliko število

    avoir une ... de camarades imeti mnogo tovarišev
    tapée d'enfants kopica otrok
  • tarred [ta:d] pridevnik
    katraniziran; zamazan s katranom

    to be tarred with the same brush figurativno imeti iste napake
  • tasca f

    1. obl. žep:
    tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
    fazzoletto da tasca žepni robec
    avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
    avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
    conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
    non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
    prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
    riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
    ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
    rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
    starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
    vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti

    2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)

    3. kulin. slaščičarska vrečka

    4. anat. žep; mošnja:
    tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka
  • Tasche, die, (-, -n) auf Kleidern aufgesetzt: žep (angeschnittene všit, aufgesetzte našit); (Handtasche usw.) torbica, (Schultasche usw.) torba; Kochkunst: žepek; etwas wie seine eigene Tasche kennen poznati kot svoj lastni žep; die Taschen leeren izprazniti žepe; (sich) die Taschen füllen napolniti si žepe;
    auf: auf der Tasche liegen zajedati koga, živeti na čigav račun; die Hand auf der Tasche haben zelo paziti na denar, biti skop;
    aus: aus seiner eigenen Tasche bezahlen plačati iz lastnega žepa;
    in: in der Tasche haben einen Vertrag: imeti v žepu, einen Menschen: figurativ imeti v oblasti; in die Tasche stecken etwas vtakniti v lastni žep; jemanden figurativ prekositi, prekašati (koga); in seine eigene Tasche arbeiten delati za lastni dobiček; in (seine, meine ...) Tasche wandern/fließen iti v (njegov, moj) žep; tief in die Tasche greifen globoko poseči v žep