Franja

Zadetki iskanja

  • krmežljàv (-áva -o) adj.

    1. cisposo, caccoloso:
    je še ves krmežljav è ancora mezzo addormentato, sonnacchioso

    2. pejor. striminzito, assonnato, misero, stentato

    3. (ki slabo sveti) fievole, fioco
  • króna (-e) f

    1. corona:
    cesarska, kraljevska krona corona imperiale, reale
    žezlo in krona scettro e corona
    pren. krona bogatih las una corona di folti capelli

    2. corona, sovrano, corte, titolo di re:
    svetovalci krone i consiglieri della corona

    3. pren. monarchia, regno

    4. (najvišja stopnja česa) apice

    5. (krošnja) corona, chioma dell'albero

    6. num. corona:
    avstrijska, češka, danska, švedska krona corona austriaca, ceca, danese, svedese

    7. anat. corona dentaria; lov. corona (del cervo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non ne scapiterà il tuo onore, la tua dignità
    pren. krona stvarstva l'Uomo
    rel. trnova krona corona di spine
  • krónan (-a -o) adj. coronato:
    kronana glava testa coronata
    pren. pog. kronan osel asino calzato e vestito
  • króžiti (-im)

    A) imperf. intr.

    1. circolare, rotare

    2. volare; girare, gironzolare; aggirarsi:
    črni krokarji so krožili po zraku corvi neri giravano nel cielo
    avtomobili krožijo po cestah automobili girano per le strade
    kri kroži po venah in arterijah il sangue gira nelle vene e nelle arterie

    3. pren. (prehajati od ene osebe k drugi; širiti se) girare, circolare:
    o tem krožijo razne govorice sulla faccenda circolano varie voci

    B) króžiti (-im) imperf. tr.

    1. arrotondare

    2. star. cantare
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • krút (-a -o)

    1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
    krut človek uomo crudele
    kruta strogost rigore atroce
    pren. kruta resnica la verità nuda e cruda

    2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
    pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
    živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria
  • krváv (-a -o) adj.

    1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
    krvave roke mani insanguinate
    gastr. krvava klobasa sanguinaccio
    gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
    krvavi boji combattimenti sanguinosi
    krvava zarja un'aurora rosso sangue

    2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
    to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
    govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
    plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potiti krvavi pot sudare sangue
    pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
    med. krvava griža dissenteria
    zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
    hist., jur. krvavi denarič riscatto
    bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
    hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
    otr. krvavo stegno baubau
  • krvosledec samostalnik
    1. (pes) ▸ véreb
    pes krvosledec ▸ véreb
    Psi krvosledci postajajo v zadnjem času v praksi najpogosteje uporabljani lovski psi. ▸ A vérebek lettek a leggyakrabban alkalmazott vadászkutyák a gyakorlatban.

    2. izraža negativen odnos (o osebi) ▸ véreb
    Njegova svetost, glavni tajnik, ki je bdel nad skrivnostmi inkvizicije in bil njen krvosledec, je meni očital, da si brezpravno pritikam plemiški naslov! ▸ Őszentsége, a főtitkár, aki az inkvizíció titkai felett őrködött és e szervezet vérebe volt, felrótta nekem, hogy jogtalanul használom a nemesi címet!
  • kúfer (-fra) m pog. (kovček) valigia:
    pren. kufre gor, kufre dol auffa!; e basta!
    pren. imeti česa, koga poln kufer essere stufo di, averne le tasche piene, essersene rotte le scatole; vulg. averne le palle rotte
  • kúga (-e) f

    1. med. peste, pestilenza, contagio:
    izbruhnila je epidemija kuge è scoppiata un'epidemia di peste
    po deželi razsaja kuga nel paese imperversa la peste
    pren. ogibati se koga kot kuge fuggire, evitare qcn. come la peste
    pren. smrdeti kot kuga puzzare da levare il fiato

    2. pren. peste:
    korupcija je kuga današnje družbe la corruzione è la peste della società moderna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. bela kuga calo delle nascite
    bubonska kuga peste bubbonica
    metal. cinova kuga peste dello stagno
    med. pljučna kuga polmonite pestosa
    vet. goveja, kokošja, pasja kuga peste bovina, aviaria, canina
    prašičja kuga peste suina, colera dei suini
  • kúhan cuit, bouilli, (cuit) à point

    v mehko kuhano (jajce) (œuf) à la coque, mollet
    v trdo kuhano dur
    na pol kuhano (meso) (de la viande) à moitié cuit(e)
  • kumováti (-újem) imperf.

    1. (botrovati) essere dovuto a, essere provocato da:
    nesreči je kumovala prehitra vožnja l'incidente è stato provocato da eccesso di velocità

    2. nareč. fare da padrino
  • kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
    ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
    otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
    evf. narediti kupček cacare
    kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo
  • kurc moški spol (penis) der Schwanz
    | ➞ → kur(e)c
  • kúrec (-rca) m vulg.

    1. pene; vulg. cazzo; nareč. minchia, pirla

    2. pejor. (ničvrednež) testa di cazzo

    3. (v prislovni rabi za izražanje omalovaževanja)
    kurec pa taka družba una compagnia del cazzo
    kurec te gleda (e) vaffanculo
    to me pa kurec briga non me ne importa un fico secco, vulg. un cazzo
  • kvalificírati (-am)

    A) imperf., perf.

    1. qualificare, abilitare

    2. (označiti, označevati) qualificare

    B) kvalificírati se (-am se) imperf. perf. refl. šport. qualificarsi:
    ekipa se je kvalificirala v finale la squadra si è qualificata per la finale
  • kvár (-a) m

    1. (kvarjenje) deterioramento, guasto

    2. (okvara) guasto, avaria:
    na električnem daljnovodu je nastal kvar sull'elettrodotto si è verificato un guasto


  • A) avv.

    1. (za določanje kraja) tam, tja:
    mettilo là sul tavolo daj ga tja na mizo!
    mi dai quel libro là? ali mi daš tisto knjigo tam?

    2. (za podkrepitev pri ukazu, izrazih ogorčenja ipd.)
    ma va' là! pojdi no!
    alto là! voj. stoj!

    3. približno, tam (za čas):
    là verso Natale tam okrog Božiča

    4.
    in là onkraj, na drugo stran:
    farsi in là umakniti se
    essere in là con gli anni biti v letih

    5.
    di là (za kraj) tam, tja:
    l'al di là pren. onstranstvo
    andare di qua e di là iti vsepovsod
    per di là ondod

    6.
    là per là takoj, v trenutku

    B) prep.
    di là da, di là di onkraj:
    una cosa di là da venire nekaj negotovega, nekaj še daljnjega
  • lābēs -is, f (lābī)

    I. abstr.

    1. padec, udor, posedanje, used, useda: terrae L., agri Privernatis Ci., labes (pl.) aut repentini terrarum hiatus Ci., tantos terrae motus factos esse, ut … multis terrae locis labes factae sint terraque desederint Ci., labem dare Lucr. pasti, podreti se, l. ruinarum Iust., montium Symm.; occ. izguba semena, spermatoreja, semenotok: lectum perminxi imposuique pudendam pellibus labem Luc.; naliv dežja: labes imbris e caelo Arn.; pren.: hinc mihi prima mali labes V. prvi naval nesreče, haec illi prima mali labes, hoc initium … ruinae fuit Iust.

    2. metaf. poguba, pogibel, uničenje, poraz, propad, propast, nesreča, škoda, okvara, kvar: quarta pernis pestis veniet, quanta labes larido! Pl., metuo legionibus labem Enn., videtis, in tabella iam ante quanta sit facta labes Ci., an innocentiae labem aliquam aut ruinam fore putatis? Ci., an … tu ad illam labem atque eluviem civitatis sine summa vi pervenire potuisti? Ci., an vero tu parum putas investigatas esse a nobis labes imperii tui stragesque provinciae? Ci. propad … in ugonobitev … , l. regnorum Val. Fl., Mursina l. Aur. poraz pri Murziji; occ.
    a) telesna hromota (hromost) in (konkr.) telesna hiba: corporis Lucr., Suet., aegri corporis Cod. Th.
    b) kuga: Amm., l. Tartarea Sil.; pren.: dedit hanc contagio labem Iuv. to kugo = to razvajenost (scrkljanost) nravi; meton. (o osebah) poguba, okvara, kvar = pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, ugonobitelj, ugonabljalec, ugonobljevalec: l. popli Pl., l. atque flamma rei publ. Ci., l. atque pernicies provinciae Ci.

    II. konkr. padec = kar pade na kaj

    1. maroga, lisa, madež, brazdež: tractata notam labemque remittunt atramenta H., sit … sine labe toga O., victima labe carens O., una (tauro) fuit labes, cetera lactis erant O., sine labe columbae O. snežnobeli, purum et sine labe salinum Pers.

    2. metaf. sramotni madež, sramota, pogrda: quid ego … illam labem atque ignominiam rei publicae querar Ci., ne hanc labem tanti sceleris in familia relinquat, id laborat Ci., est enim haec saeculi quaedam macula atque labes, virtuti invidere Ci., alicui labem inferre Ci. ali imponere L., Cu. „nadeti komu madež“ = osramotiti koga, donec dies exemit labem V. dokler čas ne izbriše (opere) madeža (sramote), carent mores labe O., carere labe adulterii O., dumque tenor vitae sit sine labe meae O., nos quoque praeteritos sine labe peregimus annos O. brez krivde, brezgrajno, famae non sine labe meae Pr., eluet pudoris labem cruor Sen. tr., abolere labem ignominiae T.; meton. (o osebah) sramota, grdoba, grdež, grdin, grdavš (grdavž): caenum illud ac labes amplissimi ordinis Ci. ta umazani grdin, habeo, quem opponam labi illi atque caeno Ci.

    Opomba: Abl. sg. lābī Lucr. (5, 930).
  • labial, e, aux [labjal, bjo] adjectif ustničen; féminin ustnični glas, labial