krmežljàv (-áva -o) adj.
1. cisposo, caccoloso:
je še ves krmežljav è ancora mezzo addormentato, sonnacchioso
2. pejor. striminzito, assonnato, misero, stentato
3. (ki slabo sveti) fievole, fioco
Zadetki iskanja
- króna (-e) f
1. corona:
cesarska, kraljevska krona corona imperiale, reale
žezlo in krona scettro e corona
pren. krona bogatih las una corona di folti capelli
2. corona, sovrano, corte, titolo di re:
svetovalci krone i consiglieri della corona
3. pren. monarchia, regno
4. (najvišja stopnja česa) apice
5. (krošnja) corona, chioma dell'albero
6. num. corona:
avstrijska, češka, danska, švedska krona corona austriaca, ceca, danese, svedese
7. anat. corona dentaria; lov. corona (del cervo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non ne scapiterà il tuo onore, la tua dignità
pren. krona stvarstva l'Uomo
rel. trnova krona corona di spine - krónan (-a -o) adj. coronato:
kronana glava testa coronata
pren. pog. kronan osel asino calzato e vestito - króžiti (-im)
A) imperf. intr.
1. circolare, rotare
2. volare; girare, gironzolare; aggirarsi:
črni krokarji so krožili po zraku corvi neri giravano nel cielo
avtomobili krožijo po cestah automobili girano per le strade
kri kroži po venah in arterijah il sangue gira nelle vene e nelle arterie
3. pren. (prehajati od ene osebe k drugi; širiti se) girare, circolare:
o tem krožijo razne govorice sulla faccenda circolano varie voci
B) króžiti (-im) imperf. tr.
1. arrotondare
2. star. cantare - krùh (krúha) m
1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria
2. pren. raccolto di grano
3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente
4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - krút (-a -o)
1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
krut človek uomo crudele
kruta strogost rigore atroce
pren. kruta resnica la verità nuda e cruda
2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria - krváv (-a -o) adj.
1. di sangue, insanguinato, sanguinolento, sanguinoso, cruento; rosso sangue:
krvave roke mani insanguinate
gastr. krvava klobasa sanguinaccio
gastr. krvav telečji zrezek filetto di vitello al sangue
krvavi boji combattimenti sanguinosi
krvava zarja un'aurora rosso sangue
2. pren. grande; stridente; estremo; guadagnato con grande fatica:
to je v krvavem nasprotju è in stridente contrasto
govoriti s krvavo resnobo parlare con estrema serietà
plačevati krvave denarje pagare con denaro sudato, faticato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. potiti krvavi pot sudare sangue
pren. jokati krvave solze soffrire le pene dell'inferno
biti krvav pod kožo essere fatti di carne
roke imeti krvave do komolcev grondare sangue, avere le mani lorde di sangue
med. krvava griža dissenteria
zool. krvava uš pidocchio del melo (Eriosoma lanigerum)
hist., jur. krvavi denarič riscatto
bot. krvavi mlečnik celidonia (Chelidonium maius)
hist. krvavo sodišče tribunale del sangue
otr. krvavo stegno baubau - krvosledec samostalnik
1. (pes) ▸ vérebpes krvosledec ▸ vérebPsi krvosledci postajajo v zadnjem času v praksi najpogosteje uporabljani lovski psi. ▸ A vérebek lettek a leggyakrabban alkalmazott vadászkutyák a gyakorlatban.
2. izraža negativen odnos (o osebi) ▸ véreb
Njegova svetost, glavni tajnik, ki je bdel nad skrivnostmi inkvizicije in bil njen krvosledec, je meni očital, da si brezpravno pritikam plemiški naslov! ▸ Őszentsége, a főtitkár, aki az inkvizíció titkai felett őrködött és e szervezet vérebe volt, felrótta nekem, hogy jogtalanul használom a nemesi címet! - kúfer (-fra) m pog. (kovček) valigia:
pren. kufre gor, kufre dol auffa!; e basta!
pren. imeti česa, koga poln kufer essere stufo di, averne le tasche piene, essersene rotte le scatole; vulg. averne le palle rotte - kúga (-e) f
1. med. peste, pestilenza, contagio:
izbruhnila je epidemija kuge è scoppiata un'epidemia di peste
po deželi razsaja kuga nel paese imperversa la peste
pren. ogibati se koga kot kuge fuggire, evitare qcn. come la peste
pren. smrdeti kot kuga puzzare da levare il fiato
2. pren. peste:
korupcija je kuga današnje družbe la corruzione è la peste della società moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. bela kuga calo delle nascite
bubonska kuga peste bubbonica
metal. cinova kuga peste dello stagno
med. pljučna kuga polmonite pestosa
vet. goveja, kokošja, pasja kuga peste bovina, aviaria, canina
prašičja kuga peste suina, colera dei suini - kúhan cuit, bouilli, (cuit) à point
v mehko kuhano (jajce) (œuf) à la coque, mollet
v trdo kuhano dur
na pol kuhano (meso) (de la viande) à moitié cuit(e) - kumováti (-újem) imperf.
1. (botrovati) essere dovuto a, essere provocato da:
nesreči je kumovala prehitra vožnja l'incidente è stato provocato da eccesso di velocità
2. nareč. fare da padrino - kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
evf. narediti kupček cacare
kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo - kurc moški spol (penis) der Schwanz
| ➞ → kur(e)c - kúrec (-rca) m vulg.
1. pene; vulg. cazzo; nareč. minchia, pirla
2. pejor. (ničvrednež) testa di cazzo
3. (v prislovni rabi za izražanje omalovaževanja)
kurec pa taka družba una compagnia del cazzo
kurec te gleda (e) vaffanculo
to me pa kurec briga non me ne importa un fico secco, vulg. un cazzo - kvalificírati (-am)
A) imperf., perf.
1. qualificare, abilitare
2. (označiti, označevati) qualificare
B) kvalificírati se (-am se) imperf. perf. refl. šport. qualificarsi:
ekipa se je kvalificirala v finale la squadra si è qualificata per la finale - kvár (-a) m
1. (kvarjenje) deterioramento, guasto
2. (okvara) guasto, avaria:
na električnem daljnovodu je nastal kvar sull'elettrodotto si è verificato un guasto - là
A) avv.
1. (za določanje kraja) tam, tja:
mettilo là sul tavolo daj ga tja na mizo!
mi dai quel libro là? ali mi daš tisto knjigo tam?
2. (za podkrepitev pri ukazu, izrazih ogorčenja ipd.)
ma va' là! pojdi no!
alto là! voj. stoj!
3. približno, tam (za čas):
là verso Natale tam okrog Božiča
4.
in là onkraj, na drugo stran:
farsi in là umakniti se
essere in là con gli anni biti v letih
5.
di là (za kraj) tam, tja:
l'al di là pren. onstranstvo
andare di qua e di là iti vsepovsod
per di là ondod
6.
là per là takoj, v trenutku
B) prep.
di là da, di là di onkraj:
una cosa di là da venire nekaj negotovega, nekaj še daljnjega - lābēs -is, f (lābī)
I. abstr.
1. padec, udor, posedanje, used, useda: terrae L., agri Privernatis Ci., labes (pl.) aut repentini terrarum hiatus Ci., tantos terrae motus factos esse, ut … multis terrae locis labes factae sint terraque desederint Ci., labem dare Lucr. pasti, podreti se, l. ruinarum Iust., montium Symm.; occ. izguba semena, spermatoreja, semenotok: lectum perminxi imposuique pudendam pellibus labem Luc.; naliv dežja: labes imbris e caelo Arn.; pren.: hinc mihi prima mali labes V. prvi naval nesreče, haec illi prima mali labes, hoc initium … ruinae fuit Iust.
2. metaf. poguba, pogibel, uničenje, poraz, propad, propast, nesreča, škoda, okvara, kvar: quarta pernis pestis veniet, quanta labes larido! Pl., metuo legionibus labem Enn., videtis, in tabella iam ante quanta sit facta labes Ci., an innocentiae labem aliquam aut ruinam fore putatis? Ci., an … tu ad illam labem atque eluviem civitatis sine summa vi pervenire potuisti? Ci., an vero tu parum putas investigatas esse a nobis labes imperii tui stragesque provinciae? Ci. propad … in ugonobitev … , l. regnorum Val. Fl., Mursina l. Aur. poraz pri Murziji; occ.
a) telesna hromota (hromost) in (konkr.) telesna hiba: corporis Lucr., Suet., aegri corporis Cod. Th.
b) kuga: Amm., l. Tartarea Sil.; pren.: dedit hanc contagio labem Iuv. to kugo = to razvajenost (scrkljanost) nravi; meton. (o osebah) poguba, okvara, kvar = pogubitelj, kvaritelj, kvarljivec, ugonobitelj, ugonabljalec, ugonobljevalec: l. popli Pl., l. atque flamma rei publ. Ci., l. atque pernicies provinciae Ci. —
II. konkr. padec = kar pade na kaj
1. maroga, lisa, madež, brazdež: tractata notam labemque remittunt atramenta H., sit … sine labe toga O., victima labe carens O., una (tauro) fuit labes, cetera lactis erant O., sine labe columbae O. snežnobeli, purum et sine labe salinum Pers.
2. metaf. sramotni madež, sramota, pogrda: quid ego … illam labem atque ignominiam rei publicae querar Ci., ne hanc labem tanti sceleris in familia relinquat, id laborat Ci., est enim haec saeculi quaedam macula atque labes, virtuti invidere Ci., alicui labem inferre Ci. ali imponere L., Cu. „nadeti komu madež“ = osramotiti koga, donec dies exemit labem V. dokler čas ne izbriše (opere) madeža (sramote), carent mores labe O., carere labe adulterii O., dumque tenor vitae sit sine labe meae O., nos quoque praeteritos sine labe peregimus annos O. brez krivde, brezgrajno, famae non sine labe meae Pr., eluet pudoris labem cruor Sen. tr., abolere labem ignominiae T.; meton. (o osebah) sramota, grdoba, grdež, grdin, grdavš (grdavž): caenum illud ac labes amplissimi ordinis Ci. ta umazani grdin, habeo, quem opponam labi illi atque caeno Ci.
Opomba: Abl. sg. lābī Lucr. (5, 930). - labial, e, aux [labjal, bjo] adjectif ustničen; féminin ustnični glas, labial