Franja

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

Sáva (reka) the (river) Sava

vodo v Sávo nositi (figurativno) to carry coals to Newcastle
misliš, da sem danes po Sávi priplaval (figurativno) do you see any green in my eye?, do you think I'm still wet behind the ears?
nisem včeraj po Sávi priplaval (figurativno) I was not born yesterday

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

sazonar zoriti, zoreti; začiniti, pripraviti (jed); zabeliti (pogovor)

sazonarse (do)zoreti

sbirciare v. tr. (pres. sbircio)

1. bežno, kradoma gledati, pogledovati; kukati

2. ekst. premeriti, natančno si ogledati:
sbirciare qcn. da capo a piedi koga premeriti od nog do glave

sboccare

A) v. intr. (pres. sbocco)

1. izlivati se; izvirati

2. priti ven, peljati:
la strada sbocca in piazza ulica pelje na trg

3. prihajati

4. pren. končati se (s), pripeljati (do):
il malcontento popolare sboccò in violente dimostrazioni ljudsko nezadovoljstvo je pripeljalo do ostrih demonstracij

B) v. tr.

1. delno izliti

2. odbiti vrat (posodi ipd.)

scabbard [skǽbəd]

1. samostalnik
nožnica (za meč)

to fling (to throw) away the scabbard zalučati proč nožnico, figurativno odločiti se, da bijemo boj do kraja

2. prehodni glagol
vtakniti (meč) v nožnico

scabiēs -ēī, f (scabere)

1. hrapavost, raskavost, grobost, neravnost, negladkost, rodost: salsā laedit robigine ferrum V., scabie frueris māli IUV., scabies vetusta cariosae testae AP. nesnažnost.

2. occ. kraste, srab, garje, grinta (grinte), gobe, gobavost, (na drevesih) grintavost, starejše oskrumba: LUC. AP. NON., CA., CELS., COL., SEN. PH. idr., turpis ovīs temptat scabies V., mala quem scabies … urget H., grex totus in agris unius scabie cadet … porci IUV., scabies pecorum, palpebrarum, vulvarum PLIN., scabies communis omnium (sc. arborum) est PLIN.

3. metaf. srbečica, srbenje =
a) močna želja, mik, sla, skomine, poželenje po čem, do česa: quia dulcedine hac et scabie carent CI., scabies lucri H., nos hac a scabie tenemus ungues MART. od tega zasramovanja, omalovaževanja.
b) spolni mik, spolna sla, (spolno) poželenje, spolna razdraženost, naslada, cepêtec: o quanta scabie miser laborat! MART.

scaevus 3 (prim. gr. σκαιός [iz *σκαιƑός] levi; prim. srednjevisokonem. schief = nem. schief)

1. levi: iter SERV., uti portarum itinera non sint directa, sed scaeva VITR. da poti do vrat niso speljane naravnost, ampak poševno, obrnjene v levo smer. Od tod subst. scaeva -ae, m levičnik, levičar, levak: SEN. RH., ULP. (DIG.). Kot rimski priimek Scaeva Scéva (Skájva) = „Levičnik“, „Levičar“, „Levak“: CI. EP., L.

2. metaf.
a) neroden, okoren, štorast, nespreten, áboten, neumen, nespameten, trapast: GELL. idr., scaevus iste Romulus S. AP. SERV., mulier scaeva AP., fabula PAUL. NOL.
b) neugoden, nenaklonjen, nesrečen, žalosten: fortuna scaeva, in rebus scaevis, somnium scaevissimum AP.

scanso m
a scanso di da se izognemo; da ne bi prišlo do (česa); pisarn. v izogib:
a scanso di equivoci da ne bi prišlo do nesporazumov

scappare v. intr. (pres. scappo)

1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda

2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos

3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev

4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti

scappata f

1. skok, kratek izlet:
fare una scappata (a, in) skočiti do

2. nepremišljene besede

3. lahkomiselnost, greh, prestopek:
scappata giovanile mladostni greh

4. hiter start (konj)

scaturriō (scatūriō) -īre -īvī (–) (scatēre) vrvrati, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati, privre(va)ti, žuboreti, klokotati: de summo vertice fons scaturribat (sinkop. = scaturriebat) AP., sanguis defluit scaturiens PRUD.; pren.: scaturientes aurae sermonis PRUD., ista consideratio scaturivit in animo meo ex intimo corde meo AUG.

2. metaf. mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; z abl.: solum fontibus non scaturiat COL., summi scaturient montes (sc. fontibus) SEN. PH., Curio totus hoc scaturit CAELIUS AP CI. EP. kar prekipeva od tega (= od pristranskosti do svoje stranke), vestra vita ... ipsis peccatis scaturiens AUG.

Scheitel, der, (-s, -) im Haar: preča; Kopfteil: teme; Mathematik beim Winkel: vrh; Mathematik, Baukunst, Architektur teme; vom Scheitel bis zur Sohle od glave do pete

schieflachen: sich schieflachen do onemoglosti se nasmejati

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

schreien (schrie, geschrien) kričati, vpiti; einmal: zakričati, zavpiti; schreien nach etwas vpiti po (čem); Säugling: jokati; Tierkunde oglašati se; Technik Metallurgie Draht: vleči; zum schreien komisch za crknit smešno; sich heiser/müde schreien kričati do onemoglosti; schreien wie ein gestochenes Schwein dreti se, kot da ga koljejo

schrumpfen krčiti se, skrčiti se; (vertrocknen) sušiti se; Medizin sfrkniti se; Biologie Organe: krneti, zakrneti; Körper: sesedati se; schrumpfen auf skrčiti se na, zmanjšati se do/na; figurativ kopneti, skopneti

Schulterhöhe, die, plečna višina; Typographie višina hrbta; bis in die Schulterhöhe heben: do višine ramen, v višino ramen