Franja

vpíti¹ (kričati) gritar, dar (ali lanzar) gritos; vocear, dar voces

na vse grlo vpiti gritar a voz en cuello
do neba vpiti clamar al cielo
vpiti za kom dar grita a alg
vpiti po maščevanju clamar venganza
vpiti na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
vpije, ko da bi ga iz kože drli grita como un condenado

vpliva|ti (-m) na kaj/koga: (etwas/jemanden) beeinflussen, [Einfluß] Einfluss ausüben, [Einfluß] Einfluss nehmen auf; (delovati) einwirken (auf); (imeti posledice) sich auswirken (auf), hineinwirken (in), eine Auswirkung haben auf, samo figurativno hineinspielen in
pomirjevalno vplivati Öl auf die Wellen gießen
vplivati na vreme wetterwirksam sein
ki se da nanj vplivati [beeinflußbar] beeinflussbar
ki nanj dolžina dneva ne vpliva tagneutral
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki vpliva na vreme wetterwirksam

vprašan (-a, -o) gefragt
ne da bi bil vprašan ungefragt

vpraša|ti (-m) spraševati koga kaj (jemanden etwas) fragen, (jemandem) eine Frage stellen; (povprašati) anfragen
preveč vprašati (jemanden) überfragen
še enkrat vprašati nachfragen, rückfragen, zurückfragen
vprašati za svet sich Rat holen bei, (jemanden) zu Rate ziehen
Jasno! še vprašate! Und ob!/da fragen Sie noch!

vrábec (-bca) m

1. zool. passero (Passer Italiae):
domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
glej ga (no) vrabca caspita!

vrág (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!

2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

4. star. (sovražnik) nemico

5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!

7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole

vranica samostalnik
1. (organ) ▸ lépPo prevozu v celjsko bolnišnico so ugotovili, da ima počeno vranico in notranje krvavitve. ▸ Miután bevitték a celjei kórházba, megállapították, hogy léprepedése és belső vérzése van.

2. (v kulinariki) ▸ lép [ételként]
Vranico nastrgamo, pretlačimo in v mrzli juhi dobro razžvrkljamo. ▸ A lépet elkaparjuk, átpaszírozzuk és hideg levesben jól elkeverjük.

vrát (-ú) m

1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo

2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente

vráta (vrát) n pl.

1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
grad. smučna vrata porta scorrevole
požarna vrata porta di sicurezza
vrata za služinčad porta di servizio
trkati na vrata bussare alla porta
loputati z vrati sbattere la porta

2. šport. porta:
braniti vrata difendere la porta, la rete
brcniti žogo v vrata tirare in porta

3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

4. pren. porta, accesso:
geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

5. pren.
odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno

vratarjenje samostalnik
1. (o nadzorovanju vstopa) ▸ kapuőrség, kapu őrizete, portáskodás
Nič ne more skriti osnovnega namena, da je vse to ustvarjeno samo za vratarjenje, nikakor pa za normalno ali lepšo podobo kraja, meje ali dežele. ▸ Semmi sem tudja elleplezni az alapvető célt, hogy mindez csak egy kapuőrség, egyáltalán nem egy hely, egy határ vagy egy ország normális vagy szebb arculatát kívánja szolgálni.

2. (v športu) ▸ kapuskodás, kapu védése, kapu őrzése

vratolómnost (-i) f acrobazia; ardimento:
počenjati vratolomnosti, da bi se pretolkel fare acrobazie per sbarcare il lunario

vrážji (-a -e) adj.

1. del diavolo; diabolico, satanico; infernale:
inter. vražje seme sangue del diavolo!

2. pren. maledetto:
ta vražja vrata se ne dajo odpreti non c'è verso di aprire questa maledetta porta

3. pren. difficile, duro:
vražji časi tempi duri

4. pren. (zelo velik) del diavolo:
vražja sreča una fortuna del diavolo

5. pren. (iznajdljiv, spreten; nagajiv) ingegnoso, abile; sbarazzino, vispo:
vražje dekle una ragazza sbarazzina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. vražja rakovica grancevola (Maja squinado)
bot. vražji goban porcino malefico (Boletus satana)
vražji grmič (bela omela) vischio (Viscum album)
zool. vražji cvet mantoideo (Idolum diabolicum)
star. vražje podobice carte da gioco

vreči kovanec stalna zveza
(o izbiranju med dvema možnostma) ▸ pénzt feldob
Sodnik je v zrak vrgel kovanec z namenom, da moštvi izbereta strani igrišča. ▸ A bíró feldobott a levegőbe egy érmét, hogy eldöntsék, melyik térfelet kapják meg a csapatok.

vred|en [é] (-na, -no) wert
biti veliko vred viel wert sein, einen Hohen Wert haben
vred česa einer Sache wert
biti vred česa einer Sache wert sein (truda der Mühe wert sein, zlata Gold wert sein), -wert, -würdig
(časti/hvale ruhmwürdig, človeka menschenwürdig, graje tadelnswert, tadelnswürdig, omembe nennenswert, nennbar, namhaft, občudovanja bewundernswert, bewunderungswürdig, bewundernswürdig, obžalovanja, pomilovanja bedauernswert, bedauernswürdig, bemitleidenswert, spoštovanja schätzenswert, achtenswert, upoštevanja berücksichtigenswert, beachtenswert, bemerkenswert, usmiljenja erbarmungswürdig, erbarmenswert, zaničevanja hassenswert, da se pove erzählenswert, branja lesenswert)
vreden greha eine Sünde wert
vreden vse pohvale aller Ehre wert
biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein
biti občudovanja vreden zu bewundern sein, bewundernswert sein
biti upoštevanja vreden berücksichtigenswert sein, von Belang sein
dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
ne biti nič vreden nichts wert sein
ne biti vreden počenega groša keinen Pfennig wert sein, keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein, keinen roten Heller wert sein
X ni vreden besed X ist kein Thema

vréden digne de quelque chose

branja vreden qui mérite d'être lu, digne d'être lu, qui vaut d'être lu, qu'il vaut la peine de lire
človeka vreden digne d'un homme, humain
hvale vreden digne d'éloge, louable, méritoire
manj vreden inférieur, d'une valeur inférieure, de peu de valeur, de mauvaise qualité, médiocre
obžalovanja vreden regrettable, déplorable, à plaindre
spoštovanja vreden respectable, vénérable
zaničevanja vreden méprisable, vil, abject
življenja vreden digne d'être vécu
za vrednega imeti juger (ali estimer) digne, reconnaître, apprécier
ni vredno govoriti o tem ça ne vaut pas la peine d'en parler
ni vredno truda cela n'en vaut pas la peine
on ni vreden, da … il ne mérite pas (ali il n'est pas digne) qu'on …
to ni niti pare (piškavega oreha) vredno cela ne vaut pas un sou (ali familiarno un clou)

vréden (-dna -o) adj.

1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

vréden digno

človeka vreden digno del hombre
hvale vreden digno de alabanza (ali de elogio), loable, laudable
obžalovanja vreden (oseba) digno de lástima, digno de compasión, (stvar) deplorable lamentable
zaničevanja vreden digno de desprecio
biti vreden valer
ni vredno truda no vale la pena
on ni veliko vreden no vale gran cosa
on ni vreden, da ... no merece que (subj)
ta knjiga je vredna branja este libro es digno de ser leído
ni vredno govoriti o tem no vale la pena hablar de ello
biti vreden pozornosti ser digno (ali ser merecedor) de atención
to ni piškavega oreha vredno fam eso no vale un comino, eso no vale un pimiento
izkazati se vrednega česa hacerse digno de a/c
smatrati za vredno considerar digno de

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

vrednôtnica (-e) f ekon.

1. valore di bollo, valore bollato:
koleki, znamke in druge vrednotnice marche da bollo, francobolli e altri valori bollati

2. (vrednostni papir) effetto, titolo, carta valori

vrême (-éna) n tempo; stagione:
lepo, grdo vreme tempo bello, brutto
pasje vreme tempo da cani, da lupi, tempaccio
toplo, hladno, deževno vreme stagione calda, fredda, piovosa
vreme se kisa il tempo si sta guastando
če bo vreme primerno tempo permettendo