Franja

captus -ūs, m (capere)

1. prijemanje, prijetje, vzetje: trium digitorum Plin. ščepec.

2. obseg: corporis Sen. ph.

3. pren.
a) pridobitev, pridobivanje: Val. Max. (III, 3).
b) duševna dovzetnost, doumljivost, pojmovanje: Gell., ut(i) est captus servorum Afr. fr., Ter., Graeci prudentes satis, ut est captus hominum Ci., civitas ampla, ut est captus Germanorum C. po nazoru Germanov.

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

Capys -yis in -yos, acc. -yn, abl. -ye in -y, m (Κάπυς) Kapis, moško ime

1. Anhizov oče in Asarakov brat: Enn. (tudi Capis), Acc. fr. (tudi Capis), O., Serv.

2. Enejev tovariš, po katerem je baje dobila ime Kapua: V.

3. kapuanski kralj: S. fr., Serv., L.

4. osmi kralj v Albi, Kapetov oče: L., V., O., ustanovitelj Kapue: Suet.

carabina ženski spol karabinka, kratka puška; zaponka na pero

es la carabina de Ambrosio je čisto ne(po)rabno

carafe [karaf] féminin (brušena) steklenica (trebušasta, z ozkim grlom); karafa; populaire glava; populaire bedak

un coup sur la carafe (populaire) udarec po glavi
laisser en carafe pustiti na cedilu
rester en carafe (figuré) obležati, biti pozabljen

carambola ženski spol karambol (na biljardu); prevara, sleparstvo

por carambola indirektno, posredno, po ovinkih

carbon [ká:bən] samostalnik
kemija ogljik; kopirni papir

carbon black saje
carbon oil bencol
carbon copy kopija (z indigo papirjem)
carbon dioxide ogljikov dvokis
carbon monoxide ogljikov oksid
carbon dating datiranje po razpadu izotopov ogljika

carcer -eris, m (iz gr.κάρκαρον; prim. lat. cancer, cancellī)

1. ograja, pregraja, pregrada na dirkališču; v sg.: Enn. ap. Ci., Tib., ruunt effusi carcere currus V., carcere pronus uterque emicat O.; pogosteje (v prozi vedno) v pl.: Corn., Lucr. idr., e carceribus exire Varr., Ci., carceres eo anno in circo primum statuti L., cum carceribus sese effundere quadrigae V., carceribus missos rapit ungula currus H., tempore qui longo steterit,... inter carceribus missos ultimus ibit equus O.; od tod pren. (aliteracija): nemini fortuna currum e carcere intimo missum labi inoffensum per aecor (= aequor) candidum ad calcem sivit Varr., ut cum aequalibus possis, quibuscum tamquam e carceribus emissus sis, cum eisdem ad calcem, ut dicitur, pervenire Ci., ad carceres a calce revocari Ci. življenje znova pričeti.

2. occ. ječa, zapor, temnica: Pl., Lucr., Cu., T. idr., ianitor carceris Ci., in carcerem ducere, condere, includere Ci., carcere includere L., in carcere includi Ci., abripi a tribunali et in carcerem conici iubet Ci., carcerem vindicem nefariorum scelerum maiores nostri esse voluerunt Ci., carcer ille, quae lautumiae vocantur Ci.; Aeolus... ventos... vinclis et carcere frenat V., clauserat Hippotades aeterno carcere ventos O.; pren. (po orfejskih in platonskih nazorih je telo ječa duše): Sen. ph., Arn., clausae vitae (= duše) tenebris et carcere caeco V., qui e corporum vinculis tamquam e carcere evolaverunt Ci.; met.
a) v ječi zaprti zločinci, jetniki, zaporniki: in me carcerem effudistis Ci.
b) (kot psovka) malopridnež, lopov: Ter., carcer vix carcere dignus Luc. ap. Don.

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

careō -ēre -uī -itūrus (iz *caseō, mediopasiv; prim. castus 3, castus -ūs, castimūnia)

1. biti brez česa, biti prost česa, ne imeti; z abl.: Lucr., Sen. ph., Q. idr., erat dignitate regiā, quamquam carebat nomine N. ni imel naslova, quae caret ora cruore nostro? H., ripa caret ventis H. je brezvetrn, adituque carentia saxa O. nepristopne, tandem nivibus Rhodope caritura O.; o dobrih rečeh: quam multa sunt commoda, quibus caremus Ci., si mercede caret virtus, tamen sit se ipsa contenta Ci., honore, lege c. Ci., arte c. H., bonis vero militibus cariturus sum Cu.; o slabih rečeh: P. Naso omni carens cupiditate Ci., metu carere non possumus Ci. strahu se ne moremo otresti, carebat suspicione Ci., N., c. culpā Kom., Ci., crimine, malo, dolore, febri Ci., morte H. nesmrten biti, malis hominibus Icti.

2. occ. po svoji volji vzdržati se, ne posluževati se, ne uporabiti (uporabljati), ne uživati, ne udeleževati se česa, odreči (odrekati) se čemu, (pri)kratiti si kaj: Pl., amicorum caruit facultatibus N. ni uporabil, quod declamationibus nostris cares, damni nihil facis Ci. ep., Veneris fructu c. Lucr.; poseb. o kakem kraju: caruit foro Pompeius, caruit senatu, caruit publico Ci. se je izogibal, non modo provinciis atque oris Italiae ac portubus nostris, sed etiam Appia iam via carebamus Ci. se nismo smeli posluževati, qui... caret omni maiorum censu Iuv. ki je po svoji krivdi izgubil, ki je potratil, caret libens patriā T.

3. (s priokusom neprijetnosti) pogrešiti (pogrešati), težko biti brez česa, morati se odreči čemu: Pl., Luc. fr., dies festi quid haberent voluptatis, carendo magis intellexi quam fruendo Ci., non caret is, qui non desiderat Ci.; z abl.: eo viro carent aegrius Ci. ga teže pogrešajo, c. consuetudine amicorum Ci., provinciā domoque Ci., patriā Ter., Ci., N. ali urbe, moenibus Ci. pogrešati (evfem. za pregnanstvo), matre carentes privigni H. ki se jim toži po materi, sirote; z gen.: tui carendum quod erat Ter., quod carendum tui erat Laevius ap. Gell.; vulg. z acc.: Fr., quia id, quod amo, careo Pl., meos parentes careo Turpilius ap. Non.; od tod pass. careri: Marc., virque mihi dempto fine carendus abest O. ki ga moram težko pogrešati. — Dep. soobl. careor v st.lat. po Prisc.

Opomba: Gen. pl. pt. pr. carentum: V., Lucr.

carga ženski spol breme, tovor; naboj, obremenitev; obdolžitev; dolžnost, obveznost; naskok, napad

carga cerrada strnjen napad s sabljami; ostra graja, ukor
buque de carga tovorna ladja
echar la carga a uno komu najtežje breme naložiti
echar la carga de sí znebiti se bremena
echarse con la carga vreči puško v koruzo
llevar la carga opraviti najtežje delo
ser en carga biti nadležen
soltar la carga samovoljno razveljaviti sprejete obveznosti
volver a la carga znova začeti; znova na koga pritiskati
a carga cerrada počez, poprek; brez premisleka, brezobzirno; obenem, hkrati
de ciento en carga zelo majhne vrednosti
no hay carga más pesada que tener la conciencia cargada čista vest je najboljše zglavje
cargas pl službene dolžnosti, obveznosti
a cargas kupoma, na pretek
echar las cargas a uno po krivem koga obdolžiti

cȁrica ž carica, cesarica: ruska, turska carica; carica noći bot. kraljica noči, Cereus grandiflorus; carica nedelja dial. prva nedelja po Ilijevem

carin|a ženski spol (-e …) urad in plačilo: der Zoll; (carinska uprava) die Zollbehörde; Zoll-, -zoll (po teži blaga Gewichtszoll, po vrednosti Wertzoll, drseča Gleitzoll, fiskalna Finanzzoll, izvozna Exportzoll/Ausfuhrzoll, prednostna [s posebnimi ugodnostmi] Präferenzzoll/Vorzugszoll, prohibitivna Prohibitivzoll/Sperrzoll, tranzitna Durchgangszoll/Durchfuhrzoll, uvozna Einfuhrzoll/ Eingangszoll, zaščitna Schutzzoll)
politika zaščitnih carin die Schutzzollpolitik
carine oproščeno blago das Freigut
carine prost zollfrei
oprostitev plačila carine die Zollbefreiung
odmera carine die Zollbemessung
pobiranje carine die Zollerhebung
vračanje carine der Rückzoll
(biti) zavezan carini zollpflichtig (sein)
plačati carino za (etwas) verzollen

carpenter¹ [ká:pintə] samostalnik
tesar

carpenter's axe tesla, vezača
carpenter's bench skobeljnik
the carpenter is known by his chips po delu spoznamo človeka

carrier [kɛ́əriə] samostalnik
nosilec, nosač, špediter, sel
ameriško pismonoša; letalonosilka; prtljažnik
medicina bacilonosec

common carrier javno prevozno sredstvo
carrier pigeon poštni golob
to send by Tom Long the carrier poslati po polžji pošti
air-craft carrier letalonosilka

carta f

1. papir:
carta da lettere pisemski papir
carta bollata kolkovani papir
carta pergamena oljnati papir
carta asciugante, assorbente pivnik
carta carbone karbon papir
carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

2. list (pisan, tiskan):
le sacre Carte sveto pismo
carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
carte valori vrednostni papirji
carta geografica zemljevid; jedilnik:
mangiare alla carta jesti po naročilu
carta da parati tapetni papir, tapeta

3. listina:
la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

4. listina, dokument:
carta d'identità osebna izkaznica
carta annonaria živilska karta, živilski boni
fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
dar carta bianca pren. dati komu proste roke

5.
carte da gioco igre igralne karte
carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto

carta ženski spol pismo, pisanje; obvestilo, sporočilo; objava, razglas; odredba; patent; zemljevid; igralna karta

carta abierta javno pismo; kraljeva odredba
carta amorosa, carta de amor ljubezensko pismo
carta blanca polna oblast, pooblastilo; popolna svoboda
carta certificada priporočeno pismo
carta circular okrožnica
carta comercial trgovsko pismo
carta credencial poverilnica
carta de crédito kreditno pismo
carta devuelta nevročljivo (nedostavljivo) pismo
carta de emplazamiento (sodni) poziv
carta de favor priporočilno pismo
carta de felicitación pismene čestitke
carta (no) franqueada (ne)frankirano pismo
carta de gracias zahvalno pismo
carta marina pomorski zemljevid
carta misiva poslanica
carta monitoria pismeni opomin
carta muda nemi zemljevid
carta mural stenski zemljevid
carta de naturaleza izkaz o naturalizaciji
tomar carta de naturaleza naturalizirati se
carta orden pismen ukaz, naročilo
carta particular zasebno pismo
carta pastoral pastirsko pismo
carta de pésame sožalno pismo
carta petitoria prošnja
carta de porte tovorni list
carta privada zasebno pismo
carta de recomendación priporočilno pismo
carta tarjeta zalepka
carta urgente ekspresno pismo
carta con valores (declarados) denarno pismo
a carta cabal popolnoma
hombre (honrado) a carta cabal poštenjak
comer a la carta jesti po jedilnem listu
dar carta blanca komu proste roke pustiti
echar una carta al correo oddati pismo na pošti; opraviti svojo potrebo
jugar la última carta vreči zadnjo karto, izigrati zadnji adut
pecar por carta de más o de menos narediti preveč ali premalo dobrega
no saber a qué carta quedarse biti neodločen
no ver carta imeti slabe karte
carta canta dokumenti govore
cartas pl igralne karte
jugar a cartas vistas z odprtimi kartami igrati
no tener cartas (en) nobenega posla ne imeti (z)

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

cartuccia f (pl. -ce)

1. patrona:
sparare l'ultima cartuccia pren. seči po skrajnih sredstvih
mezza cartuccia človeček; pezde

2. vložek, bombica (za kemični svinčnik, vžigalnik ipd.):
filtro a cartuccia filtrirni vložek