Franja

rojenica samostalnik
1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündérMladenke so jo obstopile in ji povedale, da so vile rojenice, ki napovejo novorojencem življenje. ▸ A fiatal nők körbeállták, és elmondták neki, hogy sorstündérek, akik a gyermek születésekor megjövendölik, milyen élet vár rá.
Sopomenke: sojenica

2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ tündér
Miroslava so rojenice obdarile s številnimi talenti. ▸ Miroslavot a tündérek számos képességgel áldották meg.
Vile rojenice so mu namenile dolgo, uspešno in plodno življenje. ▸ A sorstündérek hosszú, sikeres és gyümölcsöző életet jövendöltek neki.
Sopomenke: sojenica

rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

2. (stranska struga) ▸ ágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav

rokoborski pridevnik
1. (o rokoborbi) ▸ birkózó-
2. pogosto v športnem kontekstu (pretirano grob ali agresiven) ▸ birkózó-, birkózásiSodnika sta imela za njegove rokoborske vložke presenetljivo veliko razumevanja, saj sta mu pokazala samo rumeni karton. ▸ A bírók meglepően elnézőek voltak a birkózási jeleneteit illetően, hiszen csak sárga lapot kapott.Na trenutke so košarkarji uporabljali tudi rokoborske prijeme, komolce in brce. ▸ Voltak olyan pillanatok, amikor a kosárlabdázók birkózófogásokat, könyöközéseket és rúgásokat is bevetettek.

roll² [róul]

1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

roman samostalnik
1. (literarno delo) ▸ regényKomedija je posneta po romanu francoskega pisatelja Balzaca. ▸ A vígjáték Balzac francia író regénye alapján készült.Če berem pogrošne romane, čutim, da zapravljam čas. ▸ Ha olcsó regényeket olvasok, úgy érzem, hogy csak az időmet vesztegetem.
Znotraj krovne zgodbe se vrti zgodba iz šund romana, v središču so ljubezenski trikotniki. ▸ A fő történetszálon belül egy ponyvaregény cselekménye zajlik, középpontjában szerelmi háromszögekkel.
Povezane iztočnice: biografski roman, erotični roman, satirični roman, roman v pismih, pisemski roman, ljubezenski roman, kriminalni roman, avtobiografski roman, mladinski roman, detektivski roman, roman s ključem, moderni roman, tradicionalni roman, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, fantastični roman, psihološki roman, filozofski roman, potopisni roman, pikareskni roman, roman v stripu, vohunski roman

2. (obširno besedilo) ▸ regényO njegovem obnašanju bi lahko napisala roman in bojim se, da imam opravka z bolnikom. ▸ A viselkedéséről egy egész regényt írhatnék, és attól tartok, hogy egy beteggel van dolgom.Izmenjavala sva si dogodke, pisala cele romane in komaj čakala pismonošo z novimi sporočili. ▸ Beszámoltunk egymásnak az eseményekről, kész regényeket írtunk, és alig vártuk a postást az új üzenetekkel.Po petdesetih letih zakona bi sedaj lahko spisala cel roman. ▸ Ötven év házasság után, most egy egész regényt írhatnék.
Če bi hotel popisati vse podrobnosti, bi bilo to za cel roman. ▸ Ha minden részletet le szeretnék írni, abból egy teljes regény lenne.

rómati (-am) imperf., perf.

1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
romati po svetu girare il mondo
njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino

romphaea (rhomphaea) -ae, f (izpos. ῥομφαία) romfája (romféja), velik, dolg dvorezni meč, (meč) dvoročnik z enako dolgim lesenim držalom in rezilnim železom, sekalno in metalno orožje na pol barbarskih narodov, zlasti Tračanov; nosili so ga na desni rami: Cl., Isid., Eccl. — Od tod adj. romphaeālis -e romfájski (romféjski): incendium Prud. (ki zaradi metra piše in meri romphĕalis) plameneči meč.

Opomba: Stlat. (po ljudski etim. tvorjena) soobl. rumpia -ae, f: Enn. ap. Gell., L., Asc.

rópati (-am) imperf.

1. rubare, derubare, scassinare, saccheggiare, rapinare, depredare:
ropati denar in dragocenosti rubare denaro e preziosi
ropati karavane depredare le carovane
ropati banke rapinare, scassinare le banche
ropati trgovine depredare i negozi
sovražni vojaki so ropali po mestu i soldati nemici misero a sacco la città

2. sfruttare

rōrārius -iī, m, nav. pl. rōrāriī -ōrum, m (sc. milites) (iz *rōrāre dirjati, sor. z gr. ἐρωέω tečem, derem, hitim, ἐρωή zagon, naval, nem. rasen hiteti, divjati; rōrāriī torej = divjajoči, hiteči, naskakujoči; izpeljava besede iz lat. rōs rosa velja za ljudsko etim.) rorárij(c)i = streljávkarji, spopádniki, práskarji, praskáči, naskočniki, naskočna četa, vrsta mladih, neizkušenih, lahkooboroženih vojakov, ki so bili v bojni razporeditvi nav. razpostavljeni za triarij(c)i in so vedno prvi napadli sovražnika (s pračami) in se potem takoj zopet umaknili za triarij(c)e: Varr., L., Fest., Non.; sg.: Luc. ap. Non.

rosārius 3 (rosa) rožen, iz rož narejen (izdelan, pripravljen): cena Suet., absorptio Ap. rožna pijača, venenum Ap. zaužitje oleandra, ki so ga imeli za strupeno rastlino, auxilium Ap. iz uživanja rož; subst. rosārium -iī, n živíca (živa meja) iz rož, rožni vrt, rožnjak: Col., O., V., Pr.

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

rōstrātus 3 (rōstrum) kljunat, kljunast, kavljàt, kávljast, kljun imajoč, obliko kljuna imajoč, imajoč ukrivljeno konico (ost), spredaj zakrivljen, rilčast: vectis, prora Plin., falx Col., navis Ci. idr., columna rostrata L., Q. rilčasti steber, ki so ga na Forumu postavili v čast Gaju Duiliju za zmago pri Milah; okrašen je bil s kljuni (rilci) pri Milah uplenjenih kartažanskih ladij (prim. rōstrum 2., b.); tako tudi rostrata corona Plin. kljunasta (rilčasta) krona, okrašena z zlatimi ladijskimi kljuni (rilci); podarili so jo tistemu, ki je prvi splezal na sovražno ladjo ali se je odlikoval v kaki pomorski bitki; od tod pesn. metaf. o Agripi, zmagovalcu pri Akciju: cui tempora navali fulgent rostrata coronā V.

rōstrum -ī, n (rōdere)

1. glodalo, kljun pri perutnini, rilec, gobec, smrček itd. pri drugih živalih: L., Varr., Plin. idr., avium corneum rostrum Ci., (sc. canis) extento rostro O., rostrum aduncum O. veprov rilec, veprov čekan (okel), rostrum suis Ci., rostrum aprum V.; v zaničlj. pomenu ali v prijateljskem pogovoru tudi o človeških ustih gobec, (grda) usta, jezik, kljun: Pl., Petr.

2. metaf. o vsem, kar je rilčasto in s konico štrli iz česa
a) (kriva) konica (ost) α) vinogradniškega noža (vínjaka, vínjeka): Col. β) pluga: Plin. γ) svetilke, svečnika: Plin.
b) ladijski rilec (nos), ladijski kljun na sprednjem delu bojnih ladij, namenjen za odbijanje in prebijanje (prevrtanje) sovražnih ladij: C., Auct. b. Alx., V., Sil., Sen. ph. idr., navis rostro percussa N., regiae naves ferire rostro hostem non poterant L.

3. meton.
a) (pesn.) sprednji del ladje, prvi ladijski rt, ladijski gobec: V.
b) pl. rōstra (Rōstra) -ōrum, n govorniški oder (govoríšče, govórnica, besednica) na rimskem Forumu, okrašen s kljuni ladij, ki so jih Rimljani zajeli med latinsko vojno v bitki pri Anciju l. 338, pa tudi prostor okoli njega: Varr., L., T. idr., escendere in rostra Ci., descendere de rostris Ci., contionari conantem de rostris deducere C.; pesn.: rostra forumque optare Lucan. želeti ljudsko zborovanje = želeti mir, rostra movere Lucan. = tam (ondi) zbrano ljudstvo, a rostris H., Sen. ph., frigidus a Rostris manat per compita rumor H. od Foruma sem.

rot¹ [rɔt] samostalnik
gnitje, gniloba, gnilost, nekaj gnilega; trohnenje, razpadanje
šport nepričakovana vrsta neuspehov
sleng neumnost, nesmisel, bedarija, traparija, bedastoča; neprijetnost, nevšečnost; metljavost (ovac)

rot! sleng bedastoča! neumnost!
what tommy rot! je pa to traparija!
dry rot trohnenje (dreves, lesa)
you are talking rot neumnosti kvasiš, trapariš, bedasto govoriš
this is perfect rot to je popoln nesmisel (neumnost)
what rot the train is so early! kako neprijetno, da vlak odhaja tako zgodaj!

rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

se rouler valjati se; zviti se
rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
rouler un projet dans sa tête kovati načrt
rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
rouler çà et là potikati se okrog
rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
rouler sur l'or plavati v denarju
rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
rouler les yeux zavijati oči
roulez à droite! vozite po desni strani!
se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
le discours roula sur vous govorili smo o vas
le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
(populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje

row⁴ [ráu]

1. samostalnik
pogovorno vpitje, kričanje, kraval, hrup; glasen prepir, pretep, rabuka, ravs; graja, zmerjanje, oštevanje

family row družinski prepir (scena)
what's the row? kaj se je zgodilo?, kaj je narobe?, kaj pa je?
to get into a row nakopati si grajo
I got into an awful row pošteno so me ošteli (ozmerjali)
to kick up (to make) a row dvigniti, napraviti hrup, kraval; kričati, vpiti, hrupno ugovarjati
they kicked up a tremendous row dvignili so peklenski hrup

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
pogovorno razgrajati, prepirati se; napraviti (izzvati, povzročiti) hrup, škandal; grajati, (o)zmerjati, levite brati
arhaično pretepsti

royaume [rwajom] masculin kraljestvo, kraljevina

pas pour un royaume (familier) za nična svetu ne
le RoyaumeUni Združena kraljevina (Velika Britanija in severna Irska)
(religion) royaume céleste, des cieux, éternel nebeško kraljestvo
royaume de Dieu božje kraljestvo
au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji
royaume des morts kraljestvo mrtvih, podzemlje, hades

róža (-e) f

1. bot. fiore:
roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
šopek rož mazzolino di fiori
vaza z rožami un vaso di fiori
papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)

2. (vrtnica) rosa:
rože bodejo le rose pungono

3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)

4. jur., hist. diritto di pascolo

5. lov. cresta (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
na licih so ji razcvetele rože arrossì
roža rož la più bella
bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
etn. roža mogota rosa mirabile, magica
suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
navt. magnetna roža rosa della bussola
meteor. vetrovna roža rosa dei venti

rože ne cvetijo komu frazem
(komu se ne godi dobro) ▸ valakinek nem túl rózsás a helyzete, valaki nincs rózsás helyzetben
Celotni sferi visoke tehnologije ne cvetijo rože, saj so se vlaganja izredno zmanjšala. ▸ Mivel a beruházások mértéke rendkívül nagy arányban csökkent, a csúcstechnológiai iparág helyzete nem igazán rózsás.
Sopomenke: rožice ne cvetijo komu