Franja

capacité [kapasite] féminin prostornina, prostornost, kapaciteta; figuré sposobnost, zmožnost, zmogljivost; kvalifikacija; bister duh, figuré kapaciteta; juridique prištevnost

él kapaciteta; marine tonaža
capacité d'achat kupna moč
capacité d'acquérir pridobitnost
capacité calorifique toplotna kapaciteta; specifična toplota
capacité de discernement (juridique) prištevnost, razsodnost
capacité en droit diploma, izdana študentu prava po dveh letih študija
capacité de paiement plačilna zmožnost
capacité de prestation storilnost, zmogljivost
capacité de transport (aéronautique) nosilnost
capacité de travail produktivnost
capacité visuelle vidnost
une grande, une haute capacité proféssionnelle velika strokovna sposobnost
brevet masculin, certificat masculin de capacité spričevalo o usposobljenosti
mesure féminin de capacité votla mera
avoir capacité pour biti sposoben, pooblaščen
avoir beaucoup de capacité biti zelo sposoben
manquer de capacité pour biti nesposoben za, nobenega daru ne imeti za

capanna f

1. koča, koliba:
pancia mia, fatti capanna pren. šalj. udri po jedači! to bo požrtija
due cuori e una capanna pren. ljubezen ne potrebuje razkošja
a capanna dvokapna (streha)

2. lopa (za kmečko orodje ipd.)

3. planinska koča

capella -ae, f (demin. capra) kozica, koza: veniunt ad mulctra capellae H., simae capellae V.; capella scite facta et venuste Ci. kipec v podobi koze; pren. Kapela, zvezda v Vozniku, ki vzide 1. maja: Plin., Oleniae sidus pluviale capellae O. — Kot nom. propr. Capella -ae, f Kapela, ime več rim. rodov, poseb.

1. Capella, rim. elegik, Ovidijev sodobnik: clauderet imparibus verba Capella modis O.

2. Statilius Capella Statilij Kapela, rim. vitez v Vespazijanovem času: Suet.

3. Cap. Antistius Kapela Antistij, jezikoslovec (litterator) v Komodovem času: Lamp.

4. Martianus (Marcianus) Minneus Felix Cap. Marcijan Minej Feliks Kapela iz Madavre v Afriki, učeni slovničar v 2. pol. 5. st. po Kr.: Cass. — Od tod adj. Capelliānus 3 Kapelov, kapelski: Mart.

capessō -ere -īvī (redko -iī) -ītum (intens. glag. capere)

1. željno, urno z(a)grabiti, prije(ma)ti, popasti (popadati): animalia cibum dentibus capessunt Ci., arma c. V., O.

2. pren.
a) poprije(ma)ti se česa, vneto in resno kaj priče(nja)ti, poda(ja)ti se na kaj, kaj prevze(ma)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: Pr. idr., viam L. ubrati jo kam, napotiti se, bellum L., Cu., proelium Cu., proelia Sil., pugnam L. pričeti, pugnam manu L. spopasti se, otium T. vdati se brezdelju, noctem T. prebiti, vitam T. preživeti, spectaculum oculis (dat.) L. priskrbeti si, fugam L. v beg se pognati; poseb.: iussa capessere V. povelje izvršiti, rem publicam c. Ci., N., S. nastopiti državno službo, posvetiti se političnemu življenju, civitatem Plin. iun., magistratus, imperium, honores T. prejeti, doseči, provincias T. prevzeti upravo v provincah, inimicitias T. spor netiti.
b) za čim težiti, stremeti, hrepeneti po čem, želeti doseči, napotiti se kam, hiteti: Pl., Ap. idr., mundi partes medium locum capessentes Ci., animus superiora capessat necesse est Ci., alios finīs capessere est animus V., turrīs capessat V. naj plane na stolpe, c. Italiam V.; pren. se capessere Pl. (od)hiteti kam, (filius) se ad vitam et ad mores capessat Pl. vdaj se življenju.

3.
a) corde capessere Enn. zapaziti, videti.
b) doume(va)ti, razume(va)ti: in capessendis naturae sensibus ita obsurduit, ut... Gell.

Opomba: Star. obl. capissam = capessam Pac. ap. Non. Neizpričan pf. capessi Prisc.

capiō -ere, cēpī, captum (prim. gr. κάπτω hlastam, κάπη, κώπη držalo, ročaj, lat. capāx, capēdō, capulus, capis, capsa, caput, particeps, prīnceps idr.)

A.

I.

1. prije(ma)ti, vzeti, jemati: cape sacra manu V., columque cape cum calathis O., c. baculum, ensem O., clupeum V., arma Ci., C., L., Cu. zgrabiti (za) orožje, cibum S., Cu. uži(va)ti, posteaquam cibum cepisti Ci. ko si se najedel, Cerealia munera c. O.; occ.
a) kak kraj zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), osvojiti (osvajati), poseb. voj.: montem C., iugum montium Cu., collem, arcem C., locum editum S., N., locum C. stališče zavzeti = postaviti se na svoje mesto.
b) kak kraj doseči ali poskušati doseči, priti kam, dospeti kam, poseb. z ladjo pripluti kam: insulam, portum C., cum ignorarent, quem locum reliquae (naves) cepissent C., montes proximos fugā capiunt L. skušajo doseči; pesn.: (cycni) terras... capere... videntur V. da se spuščajo na kopno; pren.: portum otii c. Ci.

2. pren. z abstraktnim obj. vzeti, jemati, prevze(ma)ti, navze(ma)ti se česa: virtutem animo Pl., amorem O. zaljubiti se, spem O., consuetudinem Ci. navaditi se, prudentiam Ci. prilastiti si, nobilitate dignos spiritus Cu. navzeti se, impetum Cu. zaleteti se, fugam C. v beg pognati se, conatus ad erumpendum L., initium (exordium) capere ex aliqua re Ci., C. pričeti s čim, začeti pri čem, finem Ci. nehati, consilium Ci., C. skleniti, coniecturam C. sklepati po čem, tempus L. ali occasionem Front. (ugodno) priložnost izkoristiti, tempus ad aliquem adeundi Ci. priložnost počakati, documentum c. ex... Ci. dokaz povzeti iz..., exemplum de aliquo ali ex aliqua re c. Ter., Ci. za primer vzeti; pesn.: poenas capere (= sumere) O. kaznovati; occ.
a) kak posel prevze(ma)ti, nase vzeti, zače(nja)ti, lotiti (lotevati) se česa: augurium c. L., capite orgia mecum V., unde ingressūs... cepit? V. (gl. ingressus).
b) kako službo, dostojanstvo prevzeti, nastopiti (nastopati): provinciam duram Ter., consulatum, magistratum Ci., magistratūs N., rem publicam capere (= capessere) Ci., honores L., O., pontificatum maximum Suet.; pesn.: moderamina (navis) O., regnum ab aliquo O.

II. s kakim določenim namenom vzeti, jemati = odb(i)rati, (iz)voliti, privze(ma)ti: locum castris idoneum C., loca C., locum oculis V., templa ad inaugurandum L., tabernaculum recte (vitio) Ci., prospectum L. izbrati si prostor, od koder se dobro vidi, sacerdotem Iovis sortito Ci. po žrebu odbrati, virginem Vestalem Suet.; z dvojnim acc.: aliquam sibi patronam Ter., eum socium consiliis V., eum iudicem (flaminem) L.

III.

1. sovražno prijeti, zgrabiti = odvze(ma)ti, v last vzeti, jemati, prilastiti (prilaščati) si: fures earum rerum, quas ceperunt, signa commutant Ci., (Phorcidum) oculum astu... cepisse O.; pren.: lubido rei publicae capiundae S. polastiti se, capta re publicā Ci.; occ.
a) (u)loviti, ujeti, zateči, zasačiti (ljudi in živali): belli nefarios duces Ci., ibi regis filia capta est C., c. Dareum Cu., hostes O., eum vinclis c. V. v spone dati, vkleniti, vivum Thuyn cum uxore et liberis N., tres nobilissimi Haedui capti (kot ujetniki) ad Caesarem perducuntur C., clementia uti in captos N.; c. pisces Ci., O., Cu., uros foveis C., prolapsorum equitum vacuos equos L., cervum Ph., murem Val. Max.; subst. pt. pf: capta ex Caria Ter. karska ujetnica.
b) upleniti = prisvojiti (prisvajati) si, ugrabiti (ugrabljati): signum ex Macedonia Ci., magnum pecorum numerum C., impedimenta C., Cu., magnas praedas N., iuncta vehicula mille L., pecuniam Cu.
c) kak kraj ali prostor vzeti, zasesti, v last vzeti, jemati, osvojiti (osvajati) (si): c. calles Ci., Eretriam N., oppidum S., moenia scalis L., castra capta C., urbe captā L., Troiā captā H. po osvojitvi Troje = post Troiam captam Vell., navis capta O. uplenjena.

2. pren. (o stanju in duševnem razpoloženju) prevze(ma)ti, ganiti, navda(ja)ti, presuniti: capit me odium tui Ter., ea, quae admiratione nos capiunt Hirt., senatum metus cepit L., iam nos satietas laudis capit Cu. že smo siti, capit amor Solem O., ubi periculum quemque ceperat S. kjer ga je nevarnost presenetila, nos cepit oblivio Ci., misericordiā captus sum Ci., dementia capit amantem V.; occ.
a) prevze(ma)ti koga, kaj = mikati, zanimati, nase vezati, pridobi(va)ti (si) koga, kaj, prikupiti (prikupljati) se komu, čemu: factum mirabile ceperat aures O., te coniunx aliena cepit H., c. oculos Cu. ali lumina O.; pogosteje v pass. (kar večinoma slovenimo aktivno): captus voce nova O., in figura dei capta est O., captus eius humanitate N., amore captivae captus L.
b) (o)mamiti, (pre)slepiti, prevarati: captus est dolo N., aliquem capere subdola oratione C., blanditiis, simulato obsequio Cu., Pan... captam te, Luna, fefellit V., errore capi L., sapientis est cavere, ne capiatur Ci.
c) ujeti, uloviti v svoje mreže, zvabiti, speljati, zapeljati: captus est Ter. dal se je zapeljati (ljubici), ne consuetudine capti studia commutent C., ardebant mentibus ex aequo captis O. od ljubezni vneti, capti compendio C. zapeljani z dobičkom.
č) pred sodiščem dokazati komu kaj: aliquem impudicitiae Pl.

3. le v pass.
a) telesno zboleti; ohrometi: caput leto captum V., oculis capti talpae V. slepi, luminibus capi L. oslepeti, oculis et auribus captus Ci. slep in gluh, altero oculo capi L. na eno oko oslepeti, captus pedibus S., L. ohromel, membris omnibus captus ac debilis Ci.
b) duševno oslabeti: delirare et mente esse captum Ci. slaboumen biti, velut mente capta L. kakor obsedena; z loc.: captus animi L., T. slaboumen, virgines captae furore Ci., vates superstitione captus Cu.

IV.

1. spreje(ma)ti, preje(ma)ti, dobi(va)ti: aequatis cepissent praemia rostris V., quicumque vicerat, capiebat frondis honorem O., cape vaccam praemia O. vzemi kravo za plačilo, c. nomen ex calamitate C. dobiti ime po porazu, utilitates ex amicitia Ci., divitias per aliquem N., munus ab eo O.; poseb. podedovati, kot dediščino dobiti: si nihil ex hereditate ceperit Ci., abdicatus, ne quid de bonis patris capiat Q., capiendi ius nullum uxori Iuv.; occ.
a) jur. denar vzeti (jemati), da(ja)ti se podkupiti, denar izsiliti: quos pecuniae captae accersebat S., captarum ab regibus pecuniarum suspicio L. sum, da se je dal podkupiti knezom.
b) (o dohodkih, plačilih, davkih) preje(ma)ti, dobi(va)ti: stipendium c. iure belli C., vectigal ex agro L., quinquagena talenta vectigalis ex castro N., ex praediis DC sestertia Ci., fructum capere Ci., Ph. dobiček imeti; od tod pren.: oculis fructum c. N. dobiti pašo za oči.

2. pren. (vase) spreje(ma)ti, vzeti, jemati: terra feras cepit, volucres agitabilis aër O., fessos tellus cepit O., plenos capit alveus amnes O.; pren.: alter ab undecimo tum me iam ceperat annus V. = hitel sem v dvanajsto leto, cape dicta memor V. sprejmi vase in si zapomni.

3. z abstraktnim obj. dobi(va)ti, preje(ma)ti, (ob)čutiti, trpeti, stakniti: laborem inanem Ter., videant consules, ne quid res publica detrimenti capiat Ci. (besedilo senatskega sklepa senatus consultum extremum, s katerim so pozivali na izvolitev diktatorja), c. magnam infamiam C. veliko sramoto si nakopati, somnum, quietem C., O., Cu. zaspati, mir najti, spectacula O., gloriam ex hoste L., gloriam rei O.; occ.
a) začutiti, zavedati se: voluptatem ex aliqua re Pl., voluptatem malis alienis Ci., gaudium ex civibus victis L., desiderium ex filio Ci., dolorem ex re Ci., C., dolores N., omnium suorum mala unā capiebat Cu. je z njimi čutil, c. gaudia O. razveseliti se, taedia rei capit O. zagnusi se mu.
b) (obliko, zunanjost) privze(ma)ti, dobi(va)ti podobo: novas figuras O., vultus priores O., faciem, duritiam O., formam, vires nocendi O., (Caesaris anima) lumen capit O. se svetlika.

B.

1. prostorsko obseči (obsegati), držati, vsebovati, prostor imeti za koga, kaj: aedes nostrae vix capiunt Ter. ima komaj kaj prostora, non capiet tuus venter plus ac meus H., vehicula plures capere milites possunt Cu., portae non capiebant funera O., populi, quos Achāia cepit O., plura loqui poteram, quam quae cepere fabellae O., portus ingentem vim navium capit L., lapis excisus sic, ut pedes capiat Cels., nec iam se capit unda V. valovje se ne zadrži več = vzkipi, se razburka; pren. z nikalnico = ne imeti prostora, premajhen biti: nec te Troia capit V., orbis te non caperet Cu., nec capiunt inclusas pectora flammas O. plamen šviga ven, animo iram c. O., Cu. obvladati, imeti v oblasti, capere eius amentiam civitas, Italia, provinciae, regna non poterant Ci. niso mogla potešiti njegovega besa.

2. pren.
a) biti pripraven, zmožen, primeren, prilegati se, ujemati se, prenesti (prenašati), (u)trpeti, dopustiti (dopuščati): libri litterarum notas capiunt Cu., sollertia, quantam vix poterat aetas eius capere Cu. kolikršno je komaj mogla doseči, fortunam, plus quam capis Cu. kakor jo moreš prenesti, quidquid mortalitas capere poterat Cu. kar koli je bilo človeštvu mogoče, celeritas, quantam capere tam grave agmen poterat Cu., rimam fissuramque non capit cedrus Plin.
b) z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, čutiti: hic unus veram speciem Romani senatus cepit L., mens eorum hoc non capit L., mens nostra capit, quae sit natura aeterna Cu., vix spes ipse suas animo capit O. v svojem srcu komaj čuti velikost tistega, na kar upa, quantum capio Aug. kolikor razumem.

Opomba: Star. obl.: capsō (= cepero) Pl., capsis (= ceperis) Ci., ki to obl. v svojem spisu Orat. 45, 104, razlaga napačno: in uno „capsis“ tria verba sunt (namreč cape si vis; prim. Q. I, 5, 65), capsit (= ceperit) Pl., Acc. ap. Non., capsimus (= ceperimus) Pl.

capital [kapital] masculin glavnica, kapital; glavna stvar, glavni posel; pluriel denarna sredstva, fond, premoženje

jig kapitalisti
capital en nature blagovni kapital (zemlja, zgradbe, material)
capital en valeur denar, fondi
de départ, initial začetni kapital
capital disponible, liquide razpoložljivi, likvidni kapital
capital engagé, investi angažirani, investirani kapital
capital-espèces, capital-numéraire kapital v gotovini
capital d'exploitation, de roulement obratni kapital
capital foncier kapital v zemljišču, nepremičninski kapital
capital d'investissement investicijski kapital
capital mobilier kapital v premičninah
le capital et le prolétariat kapitalisti in proletarci
besoins masculin pluriel en capital potrebe po kapitalu
fuite féminin des capitaux beg kapitala
impôt masculin sur le capital davek na premoženje
manque masculin, pénurie féminin de capitaux pomanjkanje denarja, kapitala
placement masculin de capital naložba kapitala

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

capitulārius 3 (capitulum) ki se tiče pobiranja davkov (davkarstva), po nekaterih = ki se tiče vojaškega nabora (regrutacije): functio Cod. Th. Od tod subst. capitulāriī -ōrum, m

1. pomočniki davkarjev in denarničarjev: Cod. Th., Cass.

2. pomočniki pri vojaškem naboru (regrutaciji): Cod. Th., Cod. I.

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

cappa¹ f

1. kuta:
mettersi in cappa magna pren. svečano se obleči
romanzo di cappa e spada pustolovski roman (iz srednjega veka ali renesanse)
cappa di piombo pren. hudo breme, dušeča teža

2. ženski plašč

3. napa

4.
la cappa del cielo pren. nebesni obok, nebo

5. navt. nepredušna prevleka (za ladijske odprtine, instrumente ipd.)
navigare alla cappa pluti s spuščenimi jadri
PREGOVORI: per un punto Martin perse la cappa preg. zaradi malenkosti je šla stvar po zlu

capra f

1. zool. koza (Capra hircus)

2.
arrampicarsi come una capra pren. plezati po najhujših strminah
luoghi da capre strmine, hriboviti kraji
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

caprāginus (po drugih caprūginus) 3 (capra) od srnine: lumbi Macr. rebrca.

capreida -ae, f bot. kapreida, rastl., ki menda žene na vodo, po nekaterih kovačnik: Ca.

capreolus -ī, m (demin. *capreus srnjak: caper)

1. srnjaček, po drugih divji kozlič: Col., capreoli, sparsis etiam nunc pellibus albo V.

2. pren.
a) dvorogljata plevača: Col.
b) trtne vilice, trsno bičje: Varr., Plin.
c) arhit. capreoli opornice, prečnice, ki vežejo nasprotne stebre: Vitr., columellas capreolis coniungere Ci.

capricho moški spol muha, kaprica, sitnost; svojeglavost

capricho de la naturaleza igra narave
a capricho po želji, po mili volji
por mero capricho iz same kaprice

caprino

A) agg. kozji:
barba caprina kozja brada
questioni di lana caprina pren. prepir za oslovo senco

B) m

1. kozji smrad:
puzzar di caprino smrdeti po kozi

2. kozjek

3. kulin. kozji sir

captātiō -ōnis, f (captāre)

1. prijemanje, lovljenje, grabljenje, teženje za čim, hlastanje po čem: Q., verborum Ci. besedolov, dlakocepstvo, testamenti Plin. lov na dediščino.

2. v jeziku gladiatorjev prevarljiv udarec, nepravi udarec, prevara: Q.

captātor -ōris, m (captāre)

1. hlastač; tisti, ki hrepeni, koprni po čem, se poganja, stremljivec za čim: lucri Sen. ph., frumentarii pretii ali samo pretii Ambr. kdor žitu navije ceno, žitni oderuh, aurae popularis L. ki se žene za naklonjenostjo ljudstva.

2. occ.
a) lovec na dediščino: Petr., Iuv., captator... Nasica H.
b) zapeljivec, zvodnik: Prud.

captātrīx -īcis, f (captātor) hlastavka; tista, ki hrepeni, koprni po čem, stremljivka za čim: Ap.

captō -āre -āvī -ātum (intens. glag. capere) skrbno, vneto za kaj grabiti, prijemati, po čem segati, hlastati, loviti, popadati kaj: captavi tua colla lacertis O., captare naribus auras V. po zraku hlastati, aquam hianti ore captantes H., captatus anhelitus oris O.; od tod pren.: c. sermonem Pl. ali sonitum aure L. prisluškovati; occ. loviti, prežati na koga, na kaj: laqueis feras V., leporem et gruem H., muscas Suet.; pesn.: captatam saepe... adspicit Hesperien O. dihtivo, zaželeno, iskano.

2. pren.
a) hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem, želeti si česa, iskati kaj, gnati se za čim, poganjati se za kaj: c. assensionem, plausus Ci., occasionem Ci. čakati (ugodne) priložnosti, misericordiam Ci., solitudines Ci. poiskati, cenas divitum Petr., variis c. ominibus Suet. hoteti izvedeti; pesn.: prendique et prendere captans O., quid me dente captas laedere Ph. poskušaš.
b) (po)skušati koga ujeti, zase pridobiti, premamiti, prevarati: caute mihi captandum est cum illo Pl. (= captandus est ille), me impudicitiai captas Pl. dokazati mi hočeš nesramnost, te captare vult Ci., insidiis hostem c. L., gens captata (sc. ad foedus) Philippo L., verba c. Icti. sofistično razlagati, captabunt in animam iusti Vulg. bodo zalezovali duše pravičnikov.
c) zalezovati kaj, prežati na dediščino, dediščino loviti, nezakonito doseči nasledstvo: c. testamenta H., Sen. ph., hereditatem Ulp. (Dig.), aut captantur aut captant Petr. so ali zalezovani ali pa zalezujejo (dediščino), c. aliquem Mart., Iuv., Plin. iun. dediščino loviti pri kom. — Dep. soobl. captor -ārī: Aug.