Franja

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

ostentō -āre -āvī -ātum (frequ. k ostendere)

1. (ponavljajoče, znova in znova) na(s)proti držati, moliti, pomoliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati), nuditi, ponuditi (ponujati): alicui iugula sua pro capite alicuius Ci., alterā manu panem Pl., Tydiden O. pred oči postaviti (za zgled).

2. kazati, pokazati, prikaz(ov)ati, razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): L., V., T. idr., capillum passum ostentant matres C., Germanici liberos Suet.; kot voj. t.t. (z namenom groziti sovražniku) (po)kazati, razkaz(ov)ati: equitatum iniciendi terroris causā C.; poseb. ponašajoč se kazati: cicatrices suas Ter., spolia Curiatiorum L., equum armaque capta L.; od tod occ.
a) bahati se, ponašati se s čim, širokoustiti se, hvali(sa)ti se: Corn., Gell. idr., prudentiam Ci.; v enakem pomenu tudi se o.: se inani simulatione C.
b) širokoustno sklicevati se na koga (kaj): Ambiorigem C., aetatis honorem C.

3. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), nuditi, ponuditi (ponujati), obljubiti (obljubljati), obetati: sociis spem pro re L., mercedem ex praedā L., praemia, praedam S., agrum Ci., occasio mihi ostentata Ter., nova iura Cappadociae ostentata magis quam mansura T. bolj navidezno kot trajno dane; occ. groziti, pretiti komu s čim: defensoribus formidinem S., caedem Ci., bellum Plin. iun.
b) (po)kazati, na dan (svetlo) da(ja)ti, izraziti (izražati), razode(va)ti: Plin. iun., Suet. idr., ubi ostentes tuam patientiam Ci., posteritati te ostentes oportet Ci.
c) izjaviti (izjavljati), razložiti (razlagati), dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: ostentavi tibi me istis esse familiarem Ci. ep., cotidiano sermone quaedam frequentius et notabiliter usurpasse eum, litterae ipsius autographae ostentant Suet., ostentans, quanta eos in postremum a plebe Romana, maneret invidia Suet.
d) kazati na kaj, dati slutiti na kaj, pričati o čem: vires (moč) autem veteres earum urbium hodieque magnitudo ostentat moenium Vell., numnam caelatus in manu dextrā scyphus … artem ostentat Mentoris? Varr.

osvojíti conquérir, prendre, s'emparer de

kaj faire la conquête de quelque chose, prendre possession de qe
osvojiti srca (figurativno) conquérir les cœurs

oškodováti (-újem) imperf. danneggiare, arrecare danno (a); penalizzare:
kaj ste se tako oškodovali (kot vljudnostna fraza) lei è troppo gentile
lastnika je oškodoval za približno ... il proprietario è stato danneggiato per circa...

oškŕniti

oškrniti kos kruha détacher un morceau de pain
oškrniti komu kaj rogner quelque chose à quelqu'un
oškrniti koga pri plači réduire le salaire de quelqu'un

otipljív tangible, palpable, réel, manifeste, évident

otipljiv dokaz preuve ženski spol tangible (ali réelle, manifeste, évidente)
otipljiva resničnost réalité ženski spol tangible
otipljiva ugodnost avantage moški spol réel (ali palpable)
otipljivo (jasno) komu kaj pojasniti (figurativno ) faire toucher quelque chose du doigt à quelqu'un
otipljivi rezultati résultats
rnpl évidents (ali tangibles)

où [u] pronom, adverbe kje, kjer; kam, kamor

d'où odkod(er)
par où? po kateri poti?
où que kjerkoli, kamorkoli
d'où que od koderkoli
où est le mal? kaj je pri tem slabega?
où en êtes-vous? kako daleč ste s tem?

oublier [ublije] verbe transitif pozabiti, zanemariti, spregledati

oublier une date pozabiti, spregledati datum
oublier l'heure pozabiti na uro, na čas
faire oublier zasenčiti
mettre quelque chose au rang des péchés oubliés ne več misliti na kaj
s'oublier spozabiti se; hoté zanemariti svoje interese, pozabiti na čas (uro); priti v pozabo; pozabiti nase, ne misliti nase; familier ponesnažiti se, opraviti svojo potrebo
l'enfant s'est oublié otrok se je ponesnažil

ouî-dire [widir] masculin, invariable

des ouî-dire govorice
par ouî-dire po govoricah
apprendre, savoir quelque chose par ouî-dire zvedeti, vedeti kaj po pripovedovanju drugih, kot smo od drugih slišali

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

outre² [utr] préposition, adverbe razen, vrh (česa); onstran

outre que ne glede na to, da
en outre vrh tega, razen tega
outre mon travail régulier, je fais des heures supplémentaires razen svojega rednega dela opravljam še nadure
boire outre mesure čez mero piti
passer outre (à quelque chose) iti prek (česa), preiti (kaj), ne se ozirati na (kaj), ne se (z)meniti za (kaj)
passer outre aux inconvénients du logement iti prek, (hoté) spregledati nevšečnosti stanovanja
outre-Atlantique onstran Atlantika
outre-Manche onstran Rokavskega preliva
outre-Rhin onstran Rena
outre-tombe onstran groba
outre-monts onstran gora
commerce masculin d'outre-mer čezmorska trgovina
un coup d'épée l'a percé d'outre en outre sunek z mečem ga je predrl skoz in skoz

over² [óuvə] prislov

1.
preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. over preslikati kaj, he jumped over preskočil je)

2. figurativno
na drugo stran, k drugi stranki (they went over to the enemy prešli so k sovražniku)

3.
sem, semkaj (come over! pridi sem!)

4.
tam (preko), na drugi strani (over there tamle, ameriško pogovorno v Evropi)

5.
(prav) nad (the bird is directly over us ptič je prav nad nami)

6.
znova (ten times over desetkrat zapovrstjo)

7.
pretirano, čezmerno (over polite pretirano vljuden)

8.
mimo, gotovo, končano (the lesson is over šolska ura je končana)

9.

Razno:

over again še enkrat, znova
over and over again vedno znova
over against nasprotno (temu)
over and above vrhu tega, skrajno, preveč
all over povsod, popolnoma, končan
to be all over with biti na koncu s čim
it is all over with him z njim je konec
that is him all over to je čisto njemu podobno
sleng to be all over s.o. (s.th.) biti vzhičen nad kom (čim)
pogovorno to get s.th. over with končati kaj
the world over po vsem svetu
not over well precej slabo
that can stand over to lahko počaka
see over poglej naslednjo stran
ekonomija carried over prenos

over³ [óuvə] predlog

1.
čez (a bridge over the river)

2.
pri (over the fire pri ognju, pri kaminu)

3.
po (all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu)

4.
onkraj, na drugi strani (over the sea onkraj morja)

5.
pri (he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja)

6.
nad (to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom)

7.
več kakor, čez (over a mile čez miljo, over a week več kot teden)

8.
(časovno) prek, v času (over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic)

9.

Razno:

hand over hand s preprijemanjem (pri plezanju), figurativno vztrajno, hitro napredujoč
over head and ears (in love) do ušes (zaljubljen)
over shoes over boots na vrat na nos
over the top ne glede na kaj, brez ozira na kaj
over the way nasproti, na drugi strani
over one's head nerazumljiv, pretežek

overboard [óuvəbɔ:d] prislov
navtika čez palubo, v vodo

to go overboard iti v skrajnost
figurativno to throw s.th. overboard zavreči kaj

ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
oster ovinek una curva brusca
na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
pren. po ovinkih indirettamente
pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
pren. hoditi po ovinkih farla lunga

ovírati gêner, embarrasser, entraver, empêcher, contrarier, mettre (ali faire) obstacle à

ovirati koga pri delu gêner (ali déranger) quelqu'un dans son travail
ovirati uresničenje načrta entraver la réalisation d'un plan
kaj nas ovira, da ne bi odšle? qu'est-ce qui nous empêche de partir?
eno drugega ne ovira l'un n'empêche pas l'autre

owe [óu]

1. prehodni glagol
dolgovati, biti dolžen (s.th. to s.o., s.o. s.th. komu kaj)
biti dolžan zahvalo (for za)
šport dati prednost

2. neprehodni glagol
biti zadolžen

to owe s.o. a grudge imeti koga na piki, biti jezen na koga
ekonomija IOU (I owe you) zadolžnica

¡oxte! poberi se!

sin decir oxte ni moxte ne da bi kaj črhnil

ozírati se

ozírati se nazaj to look back
okoli to look round
ozírati se po čem to look out for, to seek
ozírati se na to have (ali to pay) due regard to, to take into consideration
ne ozírati se na kaj (ne upoštevati) to disregard something, to pay no attention to, to take no notice of
na nič se ne ozírati se (iti prek vsega) to press on regardless

ozírati se (gledati) regarder, promener ses regards ; (upoštevati) avoir (ali prendre, faire entrer) en considération, considérer

ozirati se naokrog regarder autour de soi (ali de tous les côtés), promener ses regards autour de soi
ozirati se na kaj avoir égard à quelque chose, tenir compte de quelque chose, prendre quelque chose en considération
ozirati se za kom chercher quelqu'un des yeux (ali du regard)