Franja

sap|a¹ ženski spol (-e …) der Atem; der Hauch
medicina kratka sapa die Luftnot, die Kurzatmigkeit, kurzer Atem (kratke sape kurzatmig)
priti do sape Luft kriegen/bekommen, ausschnaufen
(človeku) zmanjkuje sape der Atem geht (jemandem) aus
figurativno v eni sapi in einem Atemzug, in einem Atem, in einem Zug
biti ob sapo außer Atem sein/kommen, figurativno sprachlos sein
loviti sapo nach Atem ringen, nach Luft schnappen, jappen, japsen
priti ob sapo außer Atem kommen
spravljati ob sapo in Atem halten
vzeti sapo figurativno die Sprache/den Atem verschlagen
zadržati sapo die Luft anhalten
zajeti sapo Atem holen
komu zapre sapo die Sprache bleibt (einem) weg, (jemandem) verschlägt es den Atem/die Rede

sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

brez sápe breathless
iz sápe out of breath
sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
v isti sápi (hkrati) in the same breath
izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone

sápa souffle moški spol ; (dih) haleine ženski spol , respiration ženski spol

brez sape hors d'haleine, essoufflé, à bout de souffle
v eni sapi d'une haleine, d'un trait
neprijetna sapa (iz ust) mauvaise haleine, haleine fétide
težka sapa difficulté(s)
f(pl) de respiration (ali respiratoire(s)), troubles moški spol množine respiratoires
priti ob sapo perdre haleine
priti spet k sapi reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)
pustiti koga do sape laisser quelqu'un souffler
vzeti komu sapo couper à quelqu'un le souffle (ali la respiration), suffoquer quelqu'un
zadrževati sapo retenir son haleine (ali son souffle, sa respiration)
ne dati komu, da pride do sape tenir quelqu'un en haleine
sape mu zmanjkuje (tudi, figurativno) il manque de souffle, il est à bout de souffle
to človeku vzame sapo on en a le souffle coupé

sápa (-e) f

1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato

sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto

sápa -e ž., по́дих -у ч.

• prihájati do sápe перепочива́ти

sapnica samostalnik
ponavadi v množini, anatomija (cevka do pljuč) ▸ hörgőSopomenke: bronhij

Sapphō -ūs, acc. Sapphō, abl. Sapphō, f (Σαπφώ) Sápfo, sloveča lirska pesnica iz Mitilene na Lezbosu med l. 630 in 570; po poznejši bajki se je zaradi brezupne ljubezni do Faona (Phaon) vrgla z Levkadske pečine v morje: CI., H., O., STAT., PLIN. – Adj. Sapphicus 3 (Σαπφικός) Sápfin, sápfijski, sápfiški: SERV., Musa Sapphica CAT. Sapfo (kot deseta Muza), versus AUS., metrum VEN.

sarcasmos -ī, m (tuj. σαρκασμός) zbadljiv posmeh, zajedljivo (bridko) posmehovanje, ujedljivost, zajedljivost, posmehljivost, negativen (poniževalen) odnos do koga, česa, sarkázem: SERV. idr. slovničarji.

Sārmata -ae, m (Σαρμάτης) Sarmát, sg. večinoma kolekt.: LUCAN., MART., IUV., CL., HIER., nav. pl. Sārmatae -ārum, m (Σαρμάται) Sarmáti, preb. vzhodnoevropske nižine od Baltskega morja in Visle do Volge: CU., MEL., PLIN., STAT., T. Od tod

1. adj.
a) Sārmaticus 3, adv. -ē (Σαρματικός) sarmátski: LUCAN., STAT., VAL. FL., gens O., mare pri O. Črno morje, pri T. pa Baltsko morje, laurus MART. zmaga nad Sarmati, Sarmatice loqui O.; subst. Sārmatica -ōrum, n Sarmátsko (ozemlje): SEN. PH.
b) Sārmatis -idis, f sarmátska: umbra, tellus O.

2. subst. Sārmatia -ae, f (Σαρματία) Sarmátija, Sarmátsko: MEL., PLIN.

satiās -ātis, f (neklas. in večinoma le v nom.; satis)

1. sitost, nasičenost, zadostnost: PL., AMM. idr., sanguinis ACC. AP. NON., supplicii ACC. AP. CI., cum sat haberet, satias manum de mensa tolleret VARR. FR., ad satiatem LUCR. dosita, do sitega, satias cibi LUCR., frumenti S. AP. NON.

2. metaf. prenasičenost, prenasičenje, naveličanost, naveličanje, gnus, ogaba, stud, odpor, omrza, pristúda, priskúta: SIL., AMM. idr., ubi satias coepit fieri TER., divites satias in melius mutet T.; z objektnim gen.: satias omnium rerum LUC. AP. NON., studiorum istorum TER., vini, amoris L.

satietās -ātis, f (satis)

1. zadostnost, zadostna količina (množina), zadostno število, (pre)obilnost, (iz)obilnost, izobilje, preobilje, (pre)obilica, prebitek, presežek: PL., VITR., AMM. idr., ad satietatem copiā commeatuum instructus CU. obilno; v pl.: quercus terrenus principiorum satietatibus abundans VITR. obilno nasičen.

2. sitost, (pre)nasičenost, večinoma metaf. = naveličanost, naveličanje, gnus, ogaba, stud, odpor, omrza, pristúda, priskúta: TER., Q., PETR. idr., assidua, nimia PLIN., ad (do) satietatem PL., L., COL., PLIN., SUET., citra satietatem PLIN. brez pristuda, facillime fugiant satietatem CI., satietate iam defessus CI.; s subjektnim gen.: amoris TER., cibi, provinciae, vivendi CI., epularum, gloriae, laudis CU., nisi forte nondum etiam vos dominationis eorum satietas tenet CI. do zdaj niste siti njihove vladavine; v pl.: satietates amicitiarum CI.

satiété [sasjete] féminin (pre)sitost; prenasičenost, figuré naveličanost

boire, manger à satiété do sitega se napiti, najesti
avoir d'une chose à satiété imeti neke stvari na pretek
rabâcher, répéter une chose (jusqu')à satiété ponavljati neko stvar od naveličanosti (poslušalcev)

satiety [sətáiəti] samostalnik
sitost; nasičenost; prenasičenost; naveličanost

to satiety do prenasičenosti, do naveličanosti

satis-dō -dare -dedī -datum (ixpt.) = satis dō (gl. satis II., 3., a) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CI., ICTI.; z gen. (za, zaradi, spričo): damni infecti CI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satisdatō z dano varščino, z danim poroštvom: debere CI. EP., cavere, promittere ICTI.

sattsehen, satt sehen: sich sattsehen an do sitega se nagledati (česa)

saturō -āre -āvī -ātum (satur)

1. sititi, nasititi (nasičati, nasičevati): PLIN., MART., LACT. idr., animalia ... mammas appetunt earumque ubertate saturantur CI., nec cytiso saturantur apes V., saturata armenta V., ursos vitat et armenti saturatos caede leones O., saturabat glebula (= agellus) talis patrem IUV. je redila.

2. metaf.
a) sititi, nasititi (nasičati, nasičevati), napojiti (napajati), napolniti (napolnjevati), zapolniti (zapolnjevati), obilno preskrbeti (preskrbovati), obilno oskrbeti (oskrbovati) s čim, saturírati: CL. idr., se sanguine civium CI., famem epulis CL. (u)tolažiti, (po)tešiti, fimo sola V. ali novalia stercore COL. ali ieiunia terrae fimo COL. POET. obilno (po)gnojiti, saturata murice palla O. dodobra obarvana s škrlatom, saturatae murice vestes MART., saturare capillum multo amomo STAT. maziliti, tabulas pice VITR. prevleči, saturata Cydonia melle MART. vkuhana, vložena, culta aquis saturat Galesus MART. obilno napaja, lunae sidus terras saturat PLIN.
b) sititi, nasititi (nasičati, nasičevati) = zadovoljiti (zadovoljevati), (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati): Flacci sanguine illius nefarium in omnes odium CI., crudelitatem suam odiumque CI., perfidiam alicuius CI., homines iam saturati honoribus CI., Iuno ... necdum antiquum saturata dolorem (gr. acc.) V., orant, suppliciis suis potius saturaret se quam contumeliis IUST., me dulcis saturet quies SEN. TR.
c) storiti (narediti, povzročiti), da je kdo česa sit, pristuditi, priskutiti, zagnusiti, zagabiti, ogabiti komu kaj, vzbuditi (vzbujati) komu odpor do česa: hae res vitae me saturant PL. – Od tod adj. pt. pf. saturātus 3 sit, krepek (krepak), poln, močen (močan) (o barvi): color saturatior PLIN.

saucé, e [sose] adjectif

pièce féminin de monnaie saucée star novec iz bakra, prevlečen s tanko plastjo srebra; do kože premočen, moker kot miš

sauciō -āre -āvī -ātum (saucius)

1. raniti (ranjevati, ranjati), poškodovati: AUCT. B. ALX., COL., PLIN. idr., aliquem virgis PL. do krvi (pre)tepsti, aliquem telis CI., eminus sauciabantur CI., sauciare ungue genas O., radices PLIN.; occ. (s)pustiti ((s)puščati) komu kri, evfem. = smrtno raniti koga: CI. EP.

2. metaf.
a) zemljo s plugom raniti (ranjevati) = razri(va)ti, (z)orati, razora(va)ti zemljo: sauciet ut duram vomer aduncus humum O., (sc. terrae) summam partem levi vomere COL.
b) (trte) obrezati (obrezovati, obrezavati): obliquam vitem COL., saucianda ferro est ... vitis in ea parte COL.
c) sauciare se opi(ja)ti se: sauciavit se flore Liberi LAEVIUS AP. FULG.
d) raniti (ranjevati) = (raz)žaliti, užaliti: AMM. idr., mihi cor odio sauciat PL., facta et famam sauciant PL., pergit linguae sauciantis (po novejših izdajah satia[n]ti[s]) susurros improbos inurguere AP.

saumäßig svinjski; beden, mäßig bis saumäßig zmerno do bedno