Franja

poróštvo caution ženski spol , garantie ženski spol , gage moški spol

brez poroštva sans garantie, sans engagement (de notre part), sous toutes réserves
dati poroštvo garantir, cautionner
menično poroštvo aval moški spol

portafōglio m

1. listnica:
alleggerire qcn. del portafoglio koga okrasti
avere il portafoglio gonfio, ben fornito imeti debelo denarnico, biti bogat

2. ekst. ministrstvo, listnica:
ministro senza portafoglio minister brez listnice

3. ekon. (izterljive) menice; (investirani) vrednostni papirji; zavarovalne police (izdane tega in tega dne)

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

Portefeuille, das, portfelj; Minister ohne Portefeuille minister brez listnice

por-tendō -ere -tendī -tentum (por- (gl. to besedo) in tendo = „predse iztegniti, prožiti“) kot relig. t.t. (na) kaj prihodnjega (prihodnost) (po)kazati, naznaniti (naznanjati), prerokovati, da(ja)ti ali pomeniti (pred)znake ((pred)znamenja, znanilce): Pl., Enn. fr., Acc. fr., Luc. fr., V., O., Auct. b. Afr., Hyg., Varr., Cu., Val. Max., Sen. ph., Sil., Stat., T., Plin., Plin. iun., Suet., Fest., Ap., Aur., Cl., Macr., Iust., Amm. idr., magna atque mirabilia portendi haruspex dixerat S., dii periculum portenderunt Ci., rerum futurarum, quae tum dormientibus tum vigilantibus portendant Ci., iam omnes isti qui portenduntur metus exstinguentur Ci., deos portendisse auspicia L., di portenderunt clarum fore hoc caput L., quod aves fieri posse portendunt L., quo maturius fatis, ominibus oraculisque portendentis sese victoriae compotes fierent L.; pass. kazati se, nastajati, porajati se, obetati se, čakati koga kaj: pericula portenduntur L., quid spei Latinis portendi? L.; brez relig. pomena: cum praesertim omnes rerum mutationes caedem, fugam aliaque hostilia portendant S. so (obstajajo) znamenja, ki kažejo na …

Opomba: Inf. portendier: qui in re divina dudum dicebant mihi malum damnumque maxumum portendier Pl., harioli autem laetam et pinguem fortunam portendier somnio interpretati Fr.

portfélj portfolio, pl -os

minister brez portfélja minister without portfolio

portfélj cartera f

minister brez portfelja ministro m sin cartera

portfolio [pɔ:tfóuliou] samostalnik (množina portfolios)
portfelj, aktovka, listnica
figurativno ministrstvo

minister without portfolio minister brez portfelja

portuōsus 3 (portus) bogat s pristanišči, poln pristanišč, veliko (mnogo) pristanišč imajoč: mare Ci., navigatio minime portuosa Ci. brez pristanišč, pars Numidiae portuosior S., alveus Nili Iul. Val.

porušit|ev ženski spol (-ve …) die Zerstörung (tudi tehnika); gradbeništvo, arhitektura stavbe - spontana: der Einsturz; (rušenje) die Zerstörung, sistematično, s stroji: die Abtragung, das Abtragen
tehnika brez porušitve zerstörungsfrei
tehnika s porušitvijo zerstörend

posadk|a ženski spol (-e …) die Besatzung, (moštvo) die Mannschaft; (za strežbo stroja Bedienungsmannschaft, ladijska Schiffsmannschaft, Schiffsbesatzung, čolna Bootsbesatzung, tanka Panzerbesatzung)
brez posadke unbemannt
s posadko bemannt
opremiti s posadko bemannen
prostor za posadko der Besatzungsraum, Mannschaftsraum

posében particular; especial; peculiar; extraordinar; especial

s posebno pošto por separado
brez posebneega navdušenja sin gran entusiasmo
nič posebnega nada (de) extraordinario
posebni odtis tirada f a parte; separata f
posebna izdaja edición f extraordinaria
posebni vlak tren m especial
posebni znaki particularidades f pl; (osebni) señas f pl particulares
posebne okolnosti circunstancias f pl especiales

posebnost [é] ženski spol (-i …) die Besonderheit, Eigentümlichkeit, das Eigentümliche; lastnost: die Merkwürdigkeit, die Absonderlichkeit, die Eigenheit, (svojskost) die Eigenart
jezikovna posebnost die Spracheigenheit
medicina brez posebnosti unauffällig

pôsel² (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal

donosen pôsel remunerative business, paying proposition
nedonosen pôsel losing proposition
brez pôsla out of work, unemployed
po pôslih on business
postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
tekoči pôsli current business
nujen pôsel urgent work
nadurni pôsel overtime work
nečisti pôsli foul dealing
pôsli so slabi business is slack
to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
to ni tvoj pôsel it's no business of yours
brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
dajati mnogo pôsla to give much trouble
da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
pôsel je pôsel business is business
imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
imam pôsla čez glavo I am being overworked
imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)

pôsel (-sla) m

1. lavoro, affare; operazione:
voditi bančne, blagajniške, trgovske posle occuparsi delle operazioni bancarie, di cassa, commerciali
tajniški, uredniški posli il lavoro di segretaria, di redattore
odpravnik poslov (na veleposlaništvu) incaricato d'affari

2. (dejavnost, navadno gospodarska) affare, negozio, business angl.:
skleniti dober posel fare un buon affare
umakniti se iz poslov ritirarsi dagli affari

3. (delo, opravilo) lavoro, faccenda, mansione; ekst. affare:
ženski posel lavoro femminile
vsakdanji posli le faccende quotidiane
biti brez posla essere senza lavoro
imeti posla s strupi aver a che fare coi veleni
pren. posel je posel un lavoro come un altro
ne vmešavaj se v moje posle non impicciarti degli affari miei

4. ekst., nekdaj servo, domestico; servitù:
prostori za posle locali per la servitù

posest² [é] ženski spol (-i …) (posestvo) der Besitz, zelo veliko: das Gut, das Besitztum, die Besitzung (kolonialna Kolonialbesitz, občinska Gemeindebesitz, razdrobljena Splitterbesitz, samostanska Klostergut, svobodna Freigut, zasebna Privatbesitz)
zemljiška posest der Bodenbesitz, das Grundeigentum, der Grundbesitz, Grund und Boden, das Landeigentum, der Landbesitz, zelo velika: Ländereien množina
mala gozdna posest der Kleinwald
brez posesti besitzlos

posledic|a [é] ženski spol (-e …) die Folge, die Konsequenz; (posledično učinkovanje) die Auswirkung, die Nachwirkung; pojav: die Folgeerscheinung; medicina die Folge, der Schaden (nesreče Unfallfolgen)
pozna posledica nesreče, obolenja: die Spätfolge, der Spätschaden
pravna posledica die Rechtsfolge
posledice vojne Kriegsfolgen, medicina Kriegsschäden množina
razlog in posledica Grund und Folge
biti posledica česa bewirkt sein/werden durch, beruhen auf
imeti za posledico zur Folge haben, nach sich ziehen, bewirken
imeti posledice Folgen haben
imeti nezaželene posledice ins Auge gehen
imeti resne posledice ernste Konsequenzen haben
nositi posledice die Konsequenzen tragen
brez posledic folgenlos
pravo kaznivo dejanje s prepovedano posledico das Erfolgsdelikt

poslédica conséquence ženski spol , effet moški spol , suite(s) ženski spol (množine) , séquelle(s) ženski spol (množine) , résultat moški spol , incidence ženski spol , fruit moški spol , (poznejši učinek) contrecoup moški spol

brez posledic sans conséquences, sans suites, sans résultat
posledice neke bolezni (medicina) reliquat moški spol d'une maladie
posledice neke odločitve incidences ženski spol množine d'une décision
posledice vojne conséquences (ali suites, queue ženski spol) de la guerre
hude posledice poledice, slabega vremena les méfaits du verglas, du mauvais temps
imeti posledice être de conséquence, tirer à conséquence, avoir des conséquences
imeti težke posledice être lourd de conséquences
imeti, potegniti za seboj posledice entraîner des conséquences
nositi posledice (za kaj) subir les conséquences, familiarno la danser
plačati posledice payer la casse
treba je nositi posledice svojih dejanj (figurativno) quand le vin est tiré, il faut le boire
to bi lahko imelo neugodne posledice cela pourrait avoir des conséquences fâcheuses
to je brez posledic cela ne tire pas à conséquence
vi boste nosili posledice cela vous retombera sur le dos

posluh² moški spol (-a …) figurativno das Gespür, das Fingerspitzengefühl
brez posluha ohne Fingerspitzengefühl
posluh! [aufgepaßt] aufgepasst!

poslúh musical ear, ear for music

brez poslúha tone deaf
on ima dober poslúh za glasbo he has an ear for music
nima poslúha he has no musical ear
igrati, peti po poslúhu to play by ear, to sing by ear
poslúh! attention!