Franja

saluer [salüe] verbe transitif pozdraviti; salutirati (vojaško pozdraviti); figuré veseliti se (quelque chose česa); marine pozdraviti s pozdravnimi streli

se saluer pozdraviti se (eden drugega)
saluer un ami de la main z roko pozdraviti prijatelja
saluer quelqu'un à son arrivée pozdraviti koga ob njegovem prihodu
saluer par des applaudissements, par des sifflets pozdraviti koga s ploskanjem, z žvižgi
(religion) dire deux «je vous salue» zmoliti dve češčenimariji
saluer quelqu'un comme ..., saluer en lui ... pozdraviti, počastiti koga kot ...
saluer quelqu'un comme le précurseur de l'impressionisme pozdraviti koga kot predhodnika impresionizma
ils ne se saluent plus depuis longtemps že dolgo se večne pozdravljata (pozdravljajo)

salūtātōrius 3 (salūtātor)

1. povezan s pozdravljanjem (poklonitvijo, izkazovanjem časti), pozdravljalen, poklanjalen, sprejemen, sprejemalen: cubicula PLIN. sprejemne sobe „poklanjalne sobe“, „poklanjalnice“; subst. salūtātōrium -iī, n sprejemna soba, sprejemnica, soba za sprejèm (sprejéme), pozdravna soba, pozdravljalnica, „poklanjalna soba“, „poklanjalnica“, zasliševalnica, salutatórij: CASS.

2. kot gram. t. t. casus salutatorius = vocativus zvalnik, vokativ: PRISC.

salve [salv] féminin, militaire salva; pozdrav s sočasnim streljanjem iz pušk ali topov

salve d'applaudissements vihar odobravanja
salve de 20 coups de canon skupna in sočasna izstrelitev 20 topovskih strelov

salvo izvzemši, razen; s pridržkom, brez škode za

salvo buen fin (s.b.f.) z običajnim pridržkom
poner a salvo rešiti
salvo error u omisión (S.E. u O.) pomota pridržana

Salzhandel, der, trgovina s soljo

samáriti sàmārīm
1. osedlavati s tovornim sedlom
2. varati, goljufati, pehariti

sámček -čka m
1. mlad mužjak
2. kola s jednim upregnutim konjem, jednopreg

samíca ž
1. neudata ženska osoba
2. ženka, životinja ženskog spola, pola
3. pila, testera s jednim sječivom (se-)
4. samica, ćelija

Sammelgebiet, das, zbirateljsko področje, področje, s katerega kdo zbira

Samnium -iī, n (sinkop. iz *Sabinium (*Safiniom); prim. osk. Safinim, lat. Sabīnī, Sabellī) Sámnij, Sámnijsko, srednjeitalska, severno od Kampanije med Lacijem in Apulijo do Jadranskega morja razprostirajoča se pokrajina, ki je vključevala tudi del Apeninskega gorstva; bila je domovina sabinsko-oskijskih plemen: Karacenov (Karacencev), Pentrov, Kavdinov (Kavdijcev) in Hirpinov (Hirpincev): VARR., CI., L., FL. Od tod adj.

1. Samnīs -ītis, abl. -īte in -īti (star. nom. sg. m Samnītis: CA. AP. PRISC., PRUD.) sámnijski, samnítski: SIL., PRUD. idr., ager, exercitus L., bellum PLIN.; subst. Samnīs -ītis, m
a) Sámnijec, Samnít: CI.; kolekt.: L., LUCAN.; nav. pl. Samnītēs -ium (redko -um), m Sámnijci, Samníti, preb. Samnija: VARR., CI., L., H., SEN. PH., FL. (z gr. acc. Samnitas), AUR.
b) metaf. Sámnijec (sámnijec), Samnít (samnít) = s sámnijskim (samnítskim) orožjem oborožen gladiator: LUC. AP. CI.; v pl.: VARR., CI., L.

2. Samnīticus 3 sámnijski, samnítski: bellum SUET., FL.

samokólnica ž tačke, ručna kolica s jednim točkom

sanciō -īre, sanxī, sanctum in sancītum (sacer)

1. s posvetilnim obredom, posvečenjem posvetiti (posvečati, posvečevati), storiti (delati) kaj (za) sveto (neprelomljivo, neprelomno, nezlomljivo), postaviti (postavljati) za sveto (nedotakljivo), nepreklicno utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), prizna(va)ti, odobriti (odobravati): PL., PR., SUET., CL. idr., quod ius ipse Iuppiter sanxit CI., sancire foedus sanguine L., foedera fulmine V., ius imperii Perdiccae morte CU., pacta T., acta Caesaris CI., augurem CI., tabulas ... quas bini quinque viri sanxerunt H., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., iure iurando inter se sanxerunt, ne ... C.; pogosto legem sancire CI., L., H. posvetiti (posvečati, posvečevati), ustanoviti (ustanavljati), potrditi (potrjevati).

2. določíti, dolóčiti (dolóčati, določeváti), odrediti (odrejati), ustanoviti (ustanavljati), uvesti (uvajati), (za)ukazati: PLIN., hoc ... Corneliae leges non sanciunt CI., sancire poenam STAT. ali poenam capitis alicui CU. prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), silentium periculo vitae CU. s smrtjo preteč, pod grožnjo smrti, zaukazati, de iure praediorum sanctum apud nos non est iure civili CI., nihil de hac re sanciendi L., contra quam sanctum legibus erat L., nihil lege ullā in alios sanxit IUST.; s finalnim stavkom: quā lege videmus satis sanctum, ut cives Romani sint, ii, quos Cn. Pompeius de consilii sententia singillatim civitate donaverit CI., habent legibus sanctum, si quisquid de re publica a finitimis rumore aut famā acceperit, uti ad magistratum deferat C., sanxerunt, ne quis emeret CI. ali ut ne cui liceret CI., Flaccus sanxit edicto, ne ... CI., primo XII tabulis sanctum, ne ... T., neque, quominus id postea fieret, ulla lex sanxit CI. EP.; z ACI: AMM., fide sanxerunt liberos Tarentinos leges [suas] suaque omnia habituros L., omnes liberos esse sanxit SUET.

3. occ. (pod kaznijo, s kaznijo) prepovedati (prepovedovati), preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati), kaznovati: GELL. idr., sancire observantiam poenā CI., incestum supplicio CI., honoris cupiditas ignomimiā sanciatur CI., lege sanciri aut iure civili CI., quod Athenis exsecrationibus publicis sanctum est CI. pod grožnjo (kaznijo) javnega prekletstva prepovedano, qui (sc. Solon) capite sanxit, si qui ... CI. je dal pod smrtno kazen, je omejil s smrtno kaznijo, je določil smrtno kazen. – Od tod adj. pt. pf. sanctus 3, adv. -ē

1. posvečen, nedotakljiv, svet: CA., Q., templum L., fanum sanctissimmum CI., arae, lucus O., ignes in honore deorum V., fontes, Thybris cum flumine sancto V., numina, oracula divûm V., societas ENN. AP. CI., fides V., ius CI., iura patriae sanctiora quam hospitii duxit N., libertas L., leges H., tribuni plebis TAB. XII AP. CI., uxor PH., aliquem sanctum habere C., sanctum est, quod ab iniuria hominum defensum atque munitum est DIG., aerarium sanctius CI. tajni državni zaklad, skrivna državna zakladnica (v Sirakuzah; po tamkajšnjih sredstvih so posegali samo v največji sili), nusquam eas (sc. pecunias) tutius sanctiusque deponere credentes quam in publicā fide L.

2. svet = častitljiv, častivreden, božji, božanski: LUCR., MART., FL. idr., sancte deorum V., vates sanctissima (= Sibylla) V., sanctissimae deae CI., sancta stella Mercurii CI., Osiris H., Ennius sanctos appellat poëtas CI., sanctum nomen poëtae CI., sanctus senatus V., ordo sanctissimus ali sanctissimum orbis terrae consilium CI. (o senatu), sanctius consilium L. ožji senatni odbor, ožji svet; sanctus ali sanctissimus o cesarjih = (pre)vzvišeni: sancte pater patriae O. (o Avgustu), sancte pater VAL. FL., sanctissime Imperator PLIN. IUN.; occ. prazničen, slovesen: dies TIB., dies sanctior paene natali H., diem sanctissimum et celeberrimum sustulerunt CI., sancta oratio Q. – Subst. n
a) sveto: omne sanctum non tanget VULG. ničesar svetega.
b) sveto = svetišče, svet kraj, tempelj: in sancto quia facit aurum? PERS., VULG.

3. meton. svet = bogu všečen, brezgrajen, brezmadežen, neomadeževan, čist, blagonraven, pošten, pravičen, nedolžen, kreposten, vesten, pobožen: Q., VAL. MAX., IUV. idr., Cato sanctus et innocens L., Luscius et Manilius naturā sancti et religiosi CI., veteres et sancti viri S. AP. MACR., nulla umquam res publica nec maior nec sanctior L., cum illo neque integrior esset in civitate neque sanctior CI., homo sanctissimus CI., sanctissima atque optima femina CI., sancta viri sententia LUCR., sanctior eloquentia T., sanctissima disciplina Stoicorum GELL., sanctissime observare promissa CI. najvestneje, se sanctissime gerere CI.; subst. n: nihil veri, nihil sancti L. nič čuta za resnico, nič občutka za pravico; occ.
a) čist, deviški, sramežljiv: ne amores quidem sanctos a sapiente alienos esse arbitrarentur CI., virgines (= Vestales) H., sanctissima coniunx V., mulier sancti pudoris custos TIB., verecundo sanctius ore loqui MART.; subst. sanctus -ī, m svet mož, svet človek, svetnik: ECCL.
b) pobožen, (globoko) veren, poln svetega strahu (strahospoštovanja), kot adv. tudi = s svetim strahom (strahospoštovanjem): Dareus, ut erat sanctus et mitis CU., sancte iurare, adiurare PL., TER., pie sancteque colimus naturam excellentem CI.

Opomba: Nenavaden pf. sancīvit: LAMP.; pt. pf. sancītus: LUCR., plpf. sancierat: PRISC.

sand² [sænd] prehodni glagol
posuti, zasuti s peskom, zakopati v pesek; pokriti, brusiti s peskom
trgovina (goljufivo, sleparsko) primešati pesek, mešati s peskom (za otežitev); pustiti nasesti (ladjo) na sipini

to sand up pustiti zasuti (se) s peskom

sandal [sændl]

1. samostalnik
sandala; vrvica za pritrditev sandale ali čevlja; sandaleta; (pol)galoša

2. prehodni glagol
opremiti s sandalami; pritrditi, pričvrstiti (sandale ali čevlje) z vrvico

sandaracātus (sandarachātus) 3 (sandaraca, sandaracha) s sandárako pomešan: acetum PLIN.

sandbag [sǽndbæg]

1. samostalnik
vreča, napolnjena s peskom ali z zemljo, ki rabi za balast, za orožje, za preprečevanje poplave, za zgraditev barikad; bakrorežčeva usnjena blazinica

2. prehodni glagol
pokriti, zadelati, zamašiti z vrečami peska
ameriško zrušiti, podreti, pobiti (koga) z vrečico, napolnjeno s peskom

sand-box [sǽndbɔks] samostalnik
zaboj za pesek; kalup, model iz peska za vlivanje; naprava za sipanje peska na tračnice (železnice, tramvaja)
zgodovina posodica s peskom za posušitev črnila

sanded [sǽndid] pridevnik
posut s peskom, peščen; peščene barve

Sandkasten, der, peskovnik; Eisenbahn zaboj s peskom

sanguine [sǽŋgwin]

1. pridevnik (sanguinely prislov)
polnokrven; vročekrven, ognjevit; sangviničen
poetično krvav, temno rdeč; rdeč, zdrave barve (v obrazu); zaripel; veder, živahen, vesel, lahkó razdražljiv; optimističen, zanesenjaški; drzen (v pričakovanju), zaupen, prepričan; sestavljen iz krvi, krven

beyond the most sanguine estimate prekašajoč najbolj optimistične ocene
to be sanguine of success biti prepričan o uspehu

2. samostalnik
risba z rdečo kredo ali pastelom

3. prehodni glagol
poetično umazati, omadeževati s krvjo; pordečiti