-
Cosmus -ī, m Kozem, slavni zeliščar in mazilar v Rimu: Mart., Iuv. Od tod adj. Cosmiānus 3 Kozmov = pridobljen od Kozma: ampullae Mart.; kot subst. Cosmiānum -ī, n (sc. unguentum) Kozmovo dišeče mazilo: Mart.
-
Cossaeī -ōrum, m Kosejci, bojevito ljudstvo severno od Suz: Cu., Plin. (pri katerem se dobi tudi Cossiaei).
-
costrutto m
1. jezik stava besed; stavek; izraz
2. ekst. smisel:
chiacchiere senza costrutto brezsmiselno čvekanje
3. pren. korist; prid:
attività senza costrutto jalovo početje
cavare costrutto da qcs. od česa imeti, izvleči korist
-
côte [kot] féminin
1. rebro
2. pobočje, reber, breg, klanec
3. obala, obrežje
côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je
-
côté [kote] masculin bok, stran; smer; mathématiques stranica, krak (kota); (rodoslovje) linija; stransko delo, stranski dohodek
à côté de zraven, poleg; v primeri z, na isti stopnji z
à côté de ça poleg tega
de côté na stran, ob stran(i); poševno, postrani
de côté et d'autre sem in tja
à côté ob strani, zraven
aux côtés de ob strani, poleg, zraven
de ce côté na tej strani; v tem pogledu
de chaque côté na obeh straneh
de l'autre côté na drugo stran, na drugi strani
de mon côté z moje strani, na moji strani
de tous côtés z vseh strani, vsepovsod
d'un côté, d'autre côté z ene, z druge strani
du côté de (blizu) pri, v smeri k, proti; familier glede na, z ozirom na
d'un côté (typographie) enostranski
côté (de l') envers, (de l') endroit narobe, prava stran (blaga)
pièce féminin de côté sosedna soba
point masculin de côté (médecine) zbadanje v boku
regard masculin de côté pogled od strani, postrani
courir de tous côtés tekati sem in tja
donner à côté (figuré) zgrešiti svoj cilj
être aux côtés de quelqu'un biti ob kom, komu ob strani, pomagati komu
être du côté du manche držati z močnejšim
être sur le côté biti bolan, biti v stiski
laisser de côté pustiti ob strani, opustiti, zanemarjati
marcher sur le côté droit de la route hoditi po desni strani ceste
mettre de côté dati na stran, varčevati, (pri)hraniti
mettre sur le côté poševno postaviti; familier zrušiti na tla, pobiti (osebo), izprazniti (steklenico)
passer à côté iti mimo, izogniti se (vprašanju)
prendre quelque chose par le bon côté vzeti kaj z dobre strani, z optimizmom
se ranger du côté de quelqu'un postaviti se na stran kake osebe
regarder de côté od strani, postrani pogledati
-
cothurnātus (coturnātus) 3 (cothurnus)
1. s koturni opremljen, v koturne obut, v koturnih: Sen. ph. (o tragedih); kot subst. cothurnātī -ōrum, m igralci v žaloigrah (tragedijah), tragedi: Sen. ph.
2. pren. tragičen = tragediji primeren, vzvišen, vznesen, visokoleteč: deae, Lycophron, rates O., grande cothurnati … Maronis opus Mart., scelera Lact., sermo Macr. Od tod adv. komp. cothurnātius bolj tragično vzneseno, bolj tragično visokoleteče: cum c. stilus procederet lacrimosus Amm.
-
cottabus -ī, m (gr. κότταβος) kotab, grška družabna igra, pri kateri so vino po kapljicah prelivali iz čaše v medeninasto posodo in po pljuskih presojali, ali ima kdo koga rad ali ne; od tod šalj. = pljusk: ne bubuli in te cottabi crebri crepent Pl. da ne bo volovska žila po tebi pljuskala.
-
Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).
-
Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.
1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).
2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.
3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).
4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).
5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).
-
Cotyttō -ūs, f (Κοτυττώ) Kotito (gen. -tite), prvotno traška boginja; njeno bogoslužje, podobno Kibelinemu in udomačeno tako v Grčiji (zlasti v Atenah in Korintu) kakor v Rimu, se je opravljalo z razuzdanimi in sramotnimi dejanji: Iuv. — Od tod Cotyttia -ōrum, n Kotitin praznik ali Kotitino (razuzdano) bogoslužje: H., V. (Catal.).
-
coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati
se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
-
couler [kule] verbe intransitif teči; liti; (sod) puščati, (plin) uhajati, (sveča) kapljati; (ladja) potopiti se, (cvetje) odpasti; (čas) poteči; (v pogovoru) preiti (sur na); zdrseti (navzdol); figuré izvirati, izhajati (de iz); verbe transitif zliti, politi, vliti (kovino), precediti (tekočino); potopiti (ladjo), namočiti (perilo); preživljati (čas)
couler une cloche vliti zvon
couler un regard skrivaj pogledati
couler à fond, bas popolnoma uničiti; potopiti (ladjo); potopiti se (ladja); figuré izgubiti se
on l'a coulé diskreditirali so ga
couler une vie heureuse živeti srečno življenje
se la couler douce (familier) imeti lepo, brezskrbno življenje, dobro se imeti
le sang coule de la blessure kri teče iz rane
couler à flots teči v potokih
le vin a coulé à flots au banquet mnogo vina so popili na banketu
récipient masculin, nez masculin qui coule posoda, ki pušča, nos, iz katerega teče
le navire a coulé à pic ladja je potonila
laisser couler les rênes popustiti vajeti
il faut laisser couler l'eau (figuré) na tem se ne da nič spremeniti
couler de source biti normalna posledica, samo od sebe priti, samo po sebi se razumeti
faire couler le sang biti kriv prelivanja krvi
cette affaire fait couler de l'encre, de la salive mnogo se piše, govori o tej zadevi
se couler splaziti se, smukniti v, zmuzniti se
se couler dans son lit smukniti v posteljo
-
coulisse [kulis] féminin, technique (smični) žlebič; théâtre kulisa, (večinoma pluriel) prostor za kulisami; zakotna borza
dans la coulisse (figuré) za kulisami
porte féminin, fenêtre féminin à coulisse smična vrata, okno
regard en coulisse skriven pogled
faire des yeux en coulisse od strani, skrivaj pogledati
se tenir, rester dans la coulisse skrivaj delovati, ne se dati videti, figuré ostati za kulisami
-
coupe1 [kup] féminin pokal, kupa; sport tekmovanje za pokal
coupe à champagne, à fruits kupa za šampanjec, za sadje
coupe challenge (sport) prehodni pokal
la coupe Davis Davisov pokal (tenis)
remise féminin de la coupe au gagnant (sport) izročitev pokala zmagovalcu
boire la coupe jusqu'à la lie (figuré) izpiti kelih do dna
il y a loin de la coupe aux lèvres (figuré) od želje do uresničenja je dolga pot
-
coupure [kupür] féminin urez; prelom; zareza; grapa; militaire jarek; odvodni jarek; bankovec; časopisni izrezek; théâtre krajšanje, črtanje
él téléphonie, télégraphie, télévision prekinitev; izključitev; militaire odsek, sektor
coupure de dix francs bankovec za deset frankov
il y aura une coupure de deux heures à trois heures tok bo prekinjen od druge do tretje ure
(populaire) connaître la coupure znati si pomagati
-
courant, e [kurɑ̃, t] adjectif tekoč; technique premičen; običajen, navaden; pogosten, vsakdanji; veljaven (denar)
du 15 courant (od) 15. t. m. (tega meseca)
année féminin courante tekoče, letošnje leto
chien masculin courant lovski pes
compte masculin courant tekoči račun
eau féminin courante tekoča voda
lecture féminin courante tekoče branje
main féminin courante (commerce) zapisna knjižica
pratique féminin courante običajna praksa
monnaie féminin courante veljaven denar, (figuré) običajna stvar, praksa
tout courant kar najhitreje, z vso naglico
c'est tout à fait courant to je običajno
être de pratique courante biti vsakdanja praksa, biti običajen
être d'un usage courant biti v vsakdanji rabi
être de vente courante dobro iti v prodajo
-
couteau [kuto] masculin nož
couteau à conserves odpirač za konserve
couteau de chasse, de cuisine, à dessert, de poche (ali pliant), à poisson, de table lovski, kuhinjski, desertni, žepni, za ribe, namizni nož
couteau à pain nož, strojček za rezanje kruha
couteau à papier nož za papir, za odpiranje pisem
il a le couteau sur la gorge (figuré) nož mu je nastavljen na vratu
couper au couteau (od)rezati z nožem
être à couteau(x) tiré(s) avec živeti v sovraštvu z
mettre le couteau sur la gorge à quelqu'un (figuré) komu nastaviti nož na vrat
retourner, remuer, enfoncer le couteau dans la plaie de quelqu'un (figuré) oživiti komu trpljenje, muke, nevoljo; žaliti, raniti koga
-
cover2 [kʌ́və] samostalnik
pokrov; prevleka; plašč (na kolesu); odeja; ovitek, platnica (from pred)
zatočišče, skrivališče, zaklonišče; brlog; goščava; pogrinjek
figurativno pretveza, krinka; kritje, zaščita; poročanje, poročilo v časopisu
cover girl slika ženske na prvi strani ilustriranega časopisa
under the cover of s.th. pod pretvezo česa
to take cover skriti se, iti v zavetje
under this cover priloženo
to read a book from cover to cover prebrati knjigo od začetka do konca
to break cover za pustiti skrivališče (divjad)
-
coz (množina: -ces) ženski spol brca, ritanje, sunek (nazaj); puškino kopito; grobost
andar a coz y bocado od veselja z rokami kriliti
soltar (ali tirar) una coz dati grob odgovor
a coces s silo
despedir a coces grobo zavrniti
mandar a coces grobo gospodovalen biti
moler a coces (o)brcati
tirar (pegar) coces brcati, ritati
-
cradle1 [kréidl] samostalnik
zibelka
figurativno rojstni kraj, otroštvo; korito za izpiranje zlata
medicina opornica
tehnično opora, ležaj; vilice za telefonske slušalke; prehodna vlagalna deska (tisk); zidarski oder
to rock the cradle zibati
from the cradle od mladih nog
to rob the cradle poročiti ali zaročiti se s premladim partnerjem
the cradle of the deep morje