Franja

Callistō -stūs, dat., acc. in abl. -stō, f (Καλλιστώ „Prelepa“, samogovoreče ime lepe žene) Kalisto (gen. Kaliste), mitološka hči arkadskega kralja Likaona, Dianina lovska tovarišica, Arkadova mati. Ljubosumna Junona jo je spremenila v medvedko, katero je Diana ustrelila, Jupiter pa jo je uvrstil med ozvezdja (Helice, Arctus maior ali Ursa maior Veliki medved, Veliki voz) na nebu: O., Cat., Pr., Hyg., Col.

callistrūthia -ae, f ali callistrūthis -thidis, f (gr. καλλιστρούϑιον σὑκον) kalistrutija, kalistrutida, neka smokva: Col. poet., Plin.

calō¹ -āre -āvī -ātum (prim. gr. καλέω, κικλήσκω kličem, κέλαδος hrup, lat. clāmor, clāmāre, clārus, clāssis, nomenclātor, clangere, clangor, Calābra cūria (gl. cūria), Calendae) klicati, sklicati, izklic(ev)ati, obr.: Formula vetus ap. Varr., Q., c. Nonas Varr., in Capitolium plebem Macr., c. comitia, calata comitia Labeo ap. Gell. shod, katerega je sklical pontifex, da se je odločalo o inavguraciji flaminov ali višjega svečenika (res sacrorum) ali o koledarju; sarkastično: alter... ex deserta Gavii Oleli area calatis Gaviis in Calatinos Atilios insitus Ci. — Redkeje kot simpleks.

calor -ōris, m (calēre)

1. toplota, gorkota, vročina
a) fizikalna: vis frigoris et caloris Ci., fulminis, ignis Lucr., terra in se habet calores fervidos Vitr. vroče raztopine; occ.
a) sončna ali dnevna toplota, vročina, pripeka: uva calore solis augescit Ci., vitandi caloris causā tres horas acquieveram Ci. ep. (o opoldanski vročini), intemperie variante calores frigoraque L.
b) poletna vročina (pripeka), poletje: si Iuppiter nimio calore aut intolerabili frigore nocuit Ci., mediis caloribus L. sredi poletja, Idibus Iuniis calor incipit Co.
g) žar vročega vetra: calores austrini V.
b) človeška: corporis c. Cels. telesna toplota, calor ossa reliquit V. življenjska toplota; bolezenska vročina, vročica, ognjenica: aliae (febres) protinus a calore incipiunt, aliae a frigore Cels., mea nunc vexat corpora fessa calor Tib.

2. pren. žar, ognjevitost, ogenj strasti, strast(nost): iuvenilis Q., ambitionis Sen. ph; poseb. strastna (vroča) ljubezen: male res iunctae calor at reverentia pugnant O., calorem trahere O. zaljubiti se, vivuntque commissi calores Aeoliae fidibus puellae H. vroča Sapfina ljubezen.

calvus 3 gol, plešast, brez las, kot subst. masc. plešec: raso capite calvus Pl., senex c. H., cucurbitā calvior Ap.; pren. o krajih in rastl. gol, prazen: si vinea a vite calva erit Ca., calvae restes Mart., nuces calvae Ca. (pri Plin. galbae) ali subst. samo calva -ae, f zgoraj goli črni lešnik(i): Petr. — Kot nom. propr. Calvus -ī, m Kalv, Plešec, ime Licinijevega rodu; gl. Licinius. Calva -ae, f Kalva, Venerin vzdevek, najbrž zaradi gal. vojne, ko so si dale rim. žene odrezati lase, da bi iz njih naredili tetive: Lact., Cypr., Veg., Serv.

calx², calcis, f, redkeje m (sor. z gr. χάλιξ gramoz)

I.

1. apnenec, žgani apnenec, apno (živo in gašeno): calx viva Vitr., c. extincta ali restincta Vitr., c. arenatus Ca., Vitr., calcem coquere Vitr. kuhati, žgati, in eam insulam materiam, calcem, caementa convexit Ci., caementa calce durata L.

2. met. z apnom ali s kredo označeni konec dirkališča, cilj, konec dirkališča (naspr. carceres pregrada, od katere se je začela dirka), nav. preg.: quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., quibuscum e carceribus emissus sit, cum iisdem, ut dicitur, ad calcem pervenire Ci., nunc video calcem Ci., extra calcem, ut dicitur, procurrebat Amm., in clausula et calce Q. ali in calce epistulae, sermonis Hier. na koncu.

— II. kamen: calces per deminutionem appellantur calculi Fest.; occ. igralni kamen, kamenček: alveolus et calces Luc. ap. Prisc., calcem ciere Pl. vleči (v tem pomenu le masc.). — Poznejša soobl. calcēs -is, f: Ven.

calyx -ycis, m (gr. χάλυξ; prim. calix) odevalo, od tod

1. cvetlična ali semenska čašica: lilii, rosae Plin.

2. mehkejša lupina sadov: pulvinatus (nucum) c. Plin.

3. voščeni odev, v katerem se hrani sadje: Plin.

4. lupina lupinarjev: Plin.

5. jajčna lupina: ovorum calyces Plin.

6. kalik, neka rastl.: Plin.

cambiar pre-, za-menjati; spremeniti (se); predrugačiti; preseliti se; prevreči se (veter)

cambiar con (por) zamenjati z (za)
cambiar de aspecto spremeniti zunanjost
cambiar el (ali de) domicilio preseliti se
cambiar la peseta (fig) bljuvati, bruhati
cambiar el vestido preobleči se
cambiar de tren prestopiti (na drug vlak)
cambiarse premisliti se; prevreči se (veter); Am sleči se, preobleči se

camella -ae, f (demin. camera) trebušasta posoda, skledica ali torilo za tekočine: O., Petr., Lab. ap. Gell.

Camesēs -is, m Kamez, prastari italski kralj, Janov sovladar; po tem kralju se je mestni okraj Janikul imenoval Camasēnē -ēs, f Kamezena: Hyg. ap. Macr.; po drugih pa je bilo Camasēnē ali Camasēna (Kamazena) ime Kamezove žene: Serv.

camilla -ae, f in camillus -ī, m (če sta lat. besedi pristni, potem sta iz istega korena kakor Camēna, verjetneje pa sta semit. izvora, kakor gr. καδμῖλοι, κασμῖλοι = dečki, ki so stregli pri skrivnem samotraškem bogoslužnem obredu, prim. fen. Qadmīl božji sluga = Καδμῖλος = Ἑρμῆς)

1. iz neoporečnega zakona svobodno rojena poštena deklica oz. deček ali mladenič, in ker so smele pri bogoslužju sodelovati le take osebe, mlada žrtvena strežnica oz. mlad žrtveni strežnik, sluga (plemenitega rodu): Pac. ap. Varr., Varr. idr. slovničarji, Romani pueros et puellas nobiles camillos et camillas appellant, flaminicarum et flaminum praeministros Macr.

2. mlad nasploh: Poeta ap. Q. — Kot nom. propr.
a) Camillus -ī, m Kamil, priimek rodu Furijev. Poseb. M. Furius Camillus Mark Furij Kamil, ki je l. 395 kot diktator osvojil mesto Veje in rešil Rim pred vpadi Galcev: Ci., L.; od tod pl. Camilli Ci., V., H. možje, kakršen je bil Kamil, Kamili; pren.: alter Camillus Cl. ali novus Camillus L. = rešitelj domovine.
b) Camilla in v star. obl. Casmilla -ae, f Ka(s)mila, hči volskovskega kralja Metaba, ki je zrasla v sveti Dianini službi; kot Turnova tovarišica je padla v boju z Enejem: V.

camp¹ [kæmp] samostalnik
tabor, taborišče, šotorišče, začasno bivališče; šotorjenje
figurativno vojaško življenje

to break up (ali strike) a camp zapustiti, pospraviti taborišče
concentration camp koncentracijsko taborišče
camp follower marketandar(ica); vojaška prostitutka
to pitch a camp utaboriti se
in the same camp enakih misli
courts and camps dvorsko in vojaško življenje

campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

campo de acción akcijsko polje (področje)
campo de batalla bojno polje, bojišče
campo deportivo športni prostor
campo de fútbol nogometno igrišče
campo de juego igrišče
campo de honor polje časti, bojišče
campo santo pokopališče
campo de tiro strelišče
campo visual obzorje
mariscal de campo feldmaršal
campo a campo z vsemi silami
a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
a campo raso na prostem, pod milim nebom
batir el campo (voj) ogledovati teren
correr el campo delati sovražne vpade
ir al campo napraviti izlet na deželo
levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
salir al campo iti na deželo
campos pl žitna polja; Am travnate poljane
irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

caña ženski spol (slamnata) bilka, stebelce; trst(ika); (sprehajalna) palica

caña de azúcar, caña dulce, caña miel sladkorni trst
caña blanca, caña brava indijski trst, bambus
caña de pescar palica s trnkom za ribolov
las cañas se vuelven lanzas iz igre često nastane resnost
hubo toros y cañas bilo je pričkanja in prepira
correr (ali jugar) cañas natikati obročke (srednjeveška igra)

canālicius 3 (canālis) iz jame ali rova, jarka izkopan: Plin.

candēla -ae, f (candēre)

1. voščena ali lojena sveča, voščenica, lojenica: Varr., Vitr., Pers., Col., Plin., Mart., breve lumen candelae Iuv., candelam adponere valvis Iuv. = hišo zažgati.

2. povoščena vrvica, nit: Cassius Hemina ap. Plin., fasces candelis involuti L.

candidātus 3 (iz candida, sc. toga) belo oblečen, v belo togo odet: Prud., candidatus cedit hic mastigia Pl., vectores nautaeque candidati Suet. Od tod subst. candidātus -ī, m

1. kdor se poteguje za državno (častno) službo, kandidat (ker so ti hodili okrog v belih togah): Varr., T. idr., officiosissima natio candidatorum Ci., c. consularis, praetorius, tribunicius Ci. kandidat za konzulsko, pretorsko, tribunsko službo, c. consulatūs L. epit., Suet., quaesturae Suet., sacerdotii Sen. ph., c. Caesaris Vell. ki ga je Cezar (cesar) posebej priporočil, od tod preg.: petis tamquam Caesaris candidatus Q. = zavedajoč se uspeha; c. principis Ulp. (Dig.) = kvestor, ki ga je izvolil sam cesar, da je prebiral ces. govore in odgovore = quaestor T., Suet., quaestor candidatus Suet., Lamp.; candidatus = ki ima ius togae candidae: Cod. Th.; redkeje candidāta -ae, f kandidatka za kaj, prošnjica za kaj: sacrificii Ps.-Q.

2. pren. kdor se poganja ali stremi za čim, stremljivec za čim, čakalec na kaj: c. non consulatūs tantum, sed immortalitatis et gloriae Plin. iun., eloquentiae Q., crucis Ap. ki bo kmalu križan, c. socer Ap. ki bi rad postal tast, c. aeternitatis Tert., philosophiae Symm.

candidō -āre -āvī (candidus) bleščeče (po)beliti ali obleči (oblačiti): It. ap. Tert., Aug.; pt. pr. candidāns -antis bleščeče bel: Isid.

cāneō -ēre -uī (cānus) siveti, siv biti, beleti, bel biti: Stat., Iuv., T., Cl., necdum temporibus... canebat... senectus V., gramina canent (zaradi rose ali slane) V., ager gravidis canebat aristis O., canet barba gelu Sil.; večinoma v pt. pr. canēns -entis siv, sivkast, srebrno siv, bel: nemora Aethiopum molli canentia lanā V., canens senecta V., salictum V. (o srebrno sivem listju), lilia, oliva, gelu O.