Franja

Zēla -ae, f (τὰ Ζῆλα) Zéla

1. mesto v Pontu ob meji z Armenijo: Auct. b. Alx., Plin.

2. mesto v Trakiji: Plin.

zèmlja ž, daj. zȅmlji, tož. zȅmlju, mn. zȅmlje zemálja
1. zemlja: ležati na -i; sravniti sa -om zravnati z zemljo; tresnuti o -u treščiti ob tla; gori mu zemlja pod nogama; zbrisati što s lica -e; zemljo, otvori se te progutaj sve zabušante; nalaziti se iza trideset zemalja nahajati se nekje zelo daleč, v deveti deželi; ispod -e raditi protiv koga zahrbtno rovariti proti komu; nestao je kao da ga je zemlja progutala; čardak ni na nebu ni na -i; sastaviti koga s crnom -om podreti koga na tla; laka mu domaća zemlja!; ničija zemlja nikogaršnja zemlja, dežela
2. kretanje Zemlje oko Sunca, Ognjena zemlja
3. dežela, pokrajina: -e u razvoju; obećana = obetovana -; istjerati koga iz -e; nacizam i fašizam su htjeli za vječita vremena porobiti našu -u
4. prst: masna zemlja; porculanska, porcelanska zemlja; pjeskovita zemlja
5. zemlja, zemljišče: općinska, opštinska zemlja; zadružna zemlja

Zephyrium -iī, n (Ζεφύριον) Zefírij, ime več krajev, poseb.

1. gradišče ob obali Kilikije jugozahodno od Tarza: L., Plin.

2. vas ob vzhodni obali Brutija (severno od današnjega Capo Spartivento): Mel., Plin.

zero¹ množina zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz] samostalnik
ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče
figurativno ničè, ničla (oseba)

Zero lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronavtika višina pod 1000 čevljev
at zero na ničli
aeronavtika at zero level tik nad zemljo
10 degrees below (above) zero 10°C pod (nad) ničlo
zero hour vojska, britanska angleščina čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figurativno odločilen, kritičen čas ali trenutek
Zero hour was 2 a.m. čas začetka operacije je bil ob dveh ponoči
zero point ničla
to equate to zero matematika izenačiti z ničlo
the thermometre fell to last night termometer je sinoči padel na ničlo
to fly at zero leteti niže kot 1000 čevljev
my patience had reached zero moje potrpežljivosti je bilo konec
he has started from zero začel je z nič (v življenju)

zerschellen raztreščiti se (an ob), razbiti se

Zeugma² -matis, n (tuj. Ζεῦγμα) Zévgmat, mesto v Siriji ob Evfratu: Plin., T., Stat., Fl., Zeugma Pellaeum Lucan. Pelski (Aleksandrov) Zevgmat (ustanovil ga je Aleksander Veliki, ki je bil rojen v Peli (Pella)).

zgagar samostalnik
izraža negativen odnos (kdor povzroča neprijetnosti) ▸ bajkeverő
Nasprotna stran je imela naše predstavnike ob teh pogajanjih kar za zgagarje, te negativne oznake pa se bomo težko znebili. ▸ A másik oldal az egyeztetések során a képviselőinket egyszerűen bajkeverőként kezelte, ettől a negatív hozzáállástól nehezen fogunk megszabadulni.
Za mojo kandidaturo se ne skrivajo občinski prepirljivci in zgagarji, zatrjuje eden od osmih kandidatov za župana. ▸ Jelölésem mögött nem lapulnak a község akadéskoskodói és bajkeverői, állítja a nyolc polgármesterjelölt egyike.

zganíti (-em)

A) perf.

1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami

3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

B) zganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

3. pren. (oditi) andarsene

4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza

zgȍda ž
1. dogodek, dogodivščina: ljubavna zgoda
2. priložnost: čekati, uhvatiti, pružiti -u; doći prvom -om priti ob prvi priložnosti; drugom -om
3. donijeli su raznog prstenja, igala, čioda i svake zgode što kujundžije imaju na prodaju prinesli so raznih prstanov, igel, bucik, in vse sorte blaga, ki ga zlatarji prodajajo
4. od -e do e- prisl. tu pa tam; -e i nezgode vsakovrstni, vse sorte doživljaji

zid moški spol (-u/-a; -ovi) die Mauer, (stena) die Wand (betonski Betonmauer, kamnit Steinwand, Steinmauer, kiklopski Zyklopenmauer, kletni Kellerwand, notranji Innenwand, ograditveni Umfassungsmauer, podporni/oporni Stützmauer, Futtermauer, Fußmauer, požarni Brandmauer, predalčni Fachwerkwand, pregradni, predelni Scheidemauer, protihrupni Lärmschutzwand, samostanski Klostermauer, temeljni Grundmauer, Fundamentmauer, vrtni Gartenmauer, zaporni Sperrmauer, Schildmauer, zaščitni Schutzmauer, zunanji zaščitni Vormauer, zunanji Außenmauer, iz votlakov Hohlblocksteinwand, jetnišnice Gefängnismauer); das Mauerwerk (nabiti Stampfmauerwerk, vliti Gussmauerwerk, opečni Backsteinmauerwerk, iz naravnega kamna Natursteinmauerwerk, iz oblic Feldsteinmauerwerk, iz lomljencev Bruchsteinmauerwerk, iz klesancev Hausteinmauerwerk, iz kvadrov Quadermauerwerk, rustikalni Bossenwerk)
doprsni zid die Brüstung
kolenčni zid der Drempel, der Kniestock
fizika, letalstvo zvočni zid die Schallmauer
živi zid figurativno die Menschenmauer, šport die Mauer
religija zid solza die Klagemauer
gradnja/postavitev zidu der Mauerbau
odprtina v zidu der Mauerdurchbruch
telo zidu der Mauerkörper
zgornji del zidu die Mauerkrone
figurativno bel kot zid käseweiß, geisterbleich, weiß wie eine Wand
biti potisnjen ob zid mit dem Rücken zur Wand stehen
iti z glavo skozi zid mit dem Kopf durch die Wand wollen
postaviti koga pred zid (ustreliti) (jemanden) an die Wand stellen
potisniti ob zid an die Wand drücken, pri tekmi: an die Wand spielen
zaletavati se z glavo ob zid mit dem Kopf gegen die Wand rennen

zíd wall

zíd hiše outer wall
podporni zíd retaining wall
slep zíd (brez oken) blind wall
ločilni, vmesni zíd partition wall
zvočni zíd sound (ali sonic) barrier
pok pri prebitju zvočnega zídu sonic boom
zíd žalovanja (Židov v Jeruzalemu) Wailing Wall
ločiti z zídom od... to wall off from...
ograditi vrt z zídom to wall in a garden
porušiti zíd to raze a wall to (ali to level a wall with) the ground
slikati vraga na zíd (figurativno) to paint the devil on the wall
biti pritisnjen ob zíd (figurativno) to have one's back to the wall
z glavo riniti, siliti skozi zíd (figurativno) to run one's head against a brick wall, to kick against the pricks
hoteti z glavo zkozi zíd (figurativno) to be rash (ali reckless), to attempt impossibilities
udarjati z glavo v zíd to butt (ali to batter) one's head against a brick wall
postaviti ob zíd to place against the wall
postaviti koga ob zíd in ga ustreliti to stand someone against a wall and shoot him
pritisniti koga ob zíd (figurativno) to drive someone into a corner
človek bi se z glavo zaletel v zíd it's enough to make you knock your brains out

zíd (-a, -ú) m

1. muro (pl. muri, mura); parete; muraglia:
porušiti zid abbattere un muro
sezidati zid costruire, erigere un muro
betonski zid muro di calcestruzzo
opečnat zid muro di mattoni, di cotto
predelni, slepi zid muro divisorio, cieco
suhi zdi muro a secco
oporni zid muro di sostegno
obrambni, zaščitni zid muro di difesa

2. pren. muro:
zid predsodkov, nezaupanja il muro dei pregiudizi, della diffidenza
zid molka muro di silenzio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti zidu parlare al muro
pren. pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
pren. hoteti, riniti z glavo skozi zid andare con la testa contro il muro
pren. biti naveličan mestnih zidov essere stufo della vita in città
bel kot zid pallido come un cencio
gluh kakor zid sordo come una campana
hist. Berlinski zid muro di Berlino
arheol. kiklopski zid mura ciclopiche
kitajski zid muraglia cinese
hist. zid solza muro del pianto
fiz. zvočni zid muro del suono

zjezíti to make angry; to infuriate; to enrage

zjezíti se to get angry, to give vent to one's rage, to fly into a passion; to be enraged (ob, zaradi at)

zjutraj am Morgen, (ob jutrih) morgens
danes zjutraj heute morgen, heute früh
včeraj zjutraj gestern morgen, gestern früh
v ponedeljek zjutraj Montag morgen
zgodaj zjutraj in aller Frühe, frühmorgens
ob štirih/šestih … zjutraj um vier/sechs … Uhr früh

zjutraj prislov
(o delu dneva) ▸ reggelNa ribolov sta se odpravila zgodaj zjutraj. ▸ Korán reggel elmentek horgászni. Zjutraj bo po nekaterih nižinah nastala megla. ▸ Reggel néhány sík vidéken köd képződik.
Po nemirnem spancu sem se zbudil že ob petih zjutraj. ▸ A nyugtalan alvás után már reggel ötkor felébredtem.

zjútraj le matin, au matin

ob enih zjutraj à une heure du matin
v ponedeljek zjutraj lundi matin
danes zjutraj ce matin
jutri zjutraj demain matin
včeraj zjutraj hier matin
zgodaj zjutraj de bon (ali grand) matin, au petit matin, tôt le matin, de très bonne heure

zjútraj por la mañana; de mañana

ob 5-ih zjutraj a las cinco de la mañana
danes zjutraj esta mañana
takoj zjutraj, zgodaj zjutraj de buena mañana, muy de mañana, a las primeras horas de la mañana

zlahka prislov
1. (brez težav ali truda) ▸ könnyen, könnyedén, könnyűszerrelKraj je zlahka dosegljiv z javnimi prometnimi sredstvi in avtomobilom. ▸ A település tömegközlekedéssel és autóval könnyen megközelíthető.Prehlad po navadi zlahka prepoznate po značilnih simptomih. ▸ A megfázás általában könnyen felismerhető a jellegzetes tünetekről.
Britanec je silovito pospešil v zadnjem krogu in zlahka opravil s tekmeci. ▸ A brit erősen belehúzott az utolsó körben és könnyedén elintézte riválisait.
Med hlajenjem se maščoba strdi in jo tako zlahka odstranimo. ▸ Hűtés közben a zsír megdermed, így könnyűszerrel eltávolíthatjuk.
Postavili vam bodo nekaj vprašanj, na katera boste zlahka odgovorili. ▸ Néhány könnyen megválaszolható kérdést teszünk fel Önnek.

2. (o možnosti uresničitve nenačrtovanega) ▸ könnyen, könnyedénTo načelo je tako osnovno, da ga zlahka spregledamo. ▸ Ez az elv annyira alapvető, hogy könnyen elsiklunk felette.
Ob vsesplošnem hitenju človek namreč zlahka pozabi, kako pomembno je cepljenje. ▸ Az általános sietségben ugyanis az ember könnyedén megfeledkezik arról, milyen fontos az oltakozás.
Med ličenjem se zlahka zgodi, da šminka pristane na vašem belem oblačilu. ▸ Sminkelés közben könnyen előfordul, hogy a rúzs a fehér ruháján landol.

3. (lahkomiselno; neresno) ▸ könnyedén, félvállrólNa zunaj je bil videti sproščen človek, ki vse jemlje zlahka. ▸ Kívülről laza embernek tűnt, aki mindent félvállról vesz.
Pogosto se zgodi, da najstniki spletnim stranem preveč zlahka zaupajo. ▸ Gyakran megtörténik, hogy a tinédzserek túl könnyedén megbíznak a honlapokban.
Sopomenke: lahkomiselno

zlòm (zlôma) m

1. rottura; frattura; crollo:
zlom kosti ob padcu frattura di un osso nella caduta
med. komplicirani zlom frattura complessa
med. odprti zlom frattura aperta, esposta
zlom režima il crollo del regime
med. živčni zlom collasso nervoso

2. tracollo:
finančni zlom tracollo finanziario

zlomíti to break; to fracture; to snap; (ud) to break

zlomíti na dvoje to break in two
zlomíti kos krede na dvoje to snap a piece of chalk in two
zlomíti odpor to overcome (ali to crush) resistance
zlomíti komu vrat to break someone's neck
zlomíti si vrat to break one's neck
zlomil si je nogo (roko) he broke his leg (his arm)
zlomíti se to break, to fracture
zlomíti upor, vstajo to break a rebellion
to mi je zlomilo srcé it broke my heart
veja se je zlomila the branch broke
val se je zlomil ob bregu the wave broke on the shore