Franja

ríhta² (-e) f pog. gost. piatto:
za kosilo so bile tri rihte a pranzo sono stati serviti tre piatti
pren. pokrita rihta gattamorta

rimēdio m (pl. -di)

1. zdravilo:
rimedio contro la tosse zdravilo proti kašlju

2. pomoč; sredstvo:
porre rimedio (a) pomagati (pri), pripomoči (k):
porre rimedio al ristagno economico pripomoči k odpravi gospodarskega zastoja
non c'è rimedio ni pomoči
PREGOVORI: a tutto c'è rimedio fuorché alla morte preg. vse se da pozdraviti razen smrti
a mali estremi, estremi rimedi preg. za hude bolezni so potrebna huda zdravila

rimska doba stalna zveza
zgodovina (o antičnem Rimu) ▸ római kor Rimska doba naj bi bila doba mest. ▸ A római kor a városok kora lehetett.
Z izgradnjo plinovoda na Ptuju so odkrili več grobnih najdb iz rimske dobe. ▸ A ptuji gázvezeték építése során több római kori temetkezési helyet tártak fel.
Ostanke steklarskih delavnic iz rimske dobe poznamo iz Ptuja in Celja. ▸ A római korból származó üvegkészítő műhelyek maradványai Ptujban és Celjében találhatók.
Vinska trta je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki je na našem ozemlju prisotna že vse od rimske dobe. ▸ A szőlőtő az egyik legrégibb kultúrnövény, amely a területünkön már a római kortól jelen van.
Sopomenke: rimski čas

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rincer [rɛ̃se] verbe transitif izplakniti; familier premočiti; populaire ozmerjati; premikastiti; populaire piti

se rincer le bec napiti se, piti
se rincer l'œil oči pasti, naslajati se s pogledi, poželjivo ali radovedno gledati
être rincé comme un verre à bière (populaire) biti brez cvenka, brez dinarja, biti »suh«
laver, rincer et essorer du linge oprati, izplakniti in (s centrifugo) ožeti perilo
se rincer la dalle (populaire) zvrniti ga (= vina) kozarec
il s'est fait rincer obrali so ga (pri igri)
il est rincé vse je izgubil

rinovirus samostalnik
biologija (povzročitelj bolezni) ▸ rhinovírusPrehladi, ki jih povzroča rinovirus, so najbolj nalezljivi prve tri dni po pojavu simptomov, kasneje so veliko manj nalezljivi. ▸ A rhinovírus okozta megfázás a tünetek megjelenését követő első három napban a legfertőzőbb, ezt követően azonban sokkal kevésbé fertőző.

rip² [rip] prehodni glagol & neprehodni glagol
(raz)parati (se), (raz)trgati (se); odkriti (se), razkriti (se), odpreti (se)
pogovorno teči z vso hitrostjo, drveti

to rip open razparati, raztrgati; zopet odpreti (staro rano), pogrevati (staro stvar)
to rip s.th. to pieces raztrgati kaj na kose
let her rip (o čolnu, stroju itd.) pustite ga, da gre; ne ustavljajte ga!
they let the car rip pustili so, da je avto drvel z vso brzino
to let the engines rip pustiti stroje teči
to let things rip izgubiti nadzorstvo (oblast) nad stvarmi, prepustiti stvari usodi

rísati (ríšem)

A) imperf.

1. disegnare:
risati in slikati disegnare e dipingere
risati na papir disegnare sulla carta
risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
risati s prosto roko disegnare a mano libera
um. risati chiaroscuro chiaroscurare

2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
risati načrt tracciare, tirare un piano

3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

2. manifestarsi, comparire

risōlvere^*

A) v. tr. (pres. risōlvo)

1. rešiti, razreševati; razdreti:
risolvere una controversia razrešiti spor
risolvere un contratto razdreti pogodbo

2. razstaviti, razstavljati; razkrojiti, razkrajati

3. skleniti:
i belligeranti hanno risolto di firmare un armistizio vojskujoče se strani so sklenile podpisati premirje

4. med. olajšati, pospešiti okrevanje:
risolvere una malattia con terapie intensive olajšati okrevanje z intenzivnim zdravljenjem

B) ➞ risōlversi v. rifl. (pres. mi risōlvo) odločiti se, skleniti

risorgere^* v. intr. (pres. risorgo)

1. spet vstati, vziti, vzhajati; spet se pojaviti, pojavljati (tudi pren.):
sono risorte delle difficoltà pojavile so se spet težave

2. pren. opomoči si; oživeti, ponovno vzcveteti

rīsus -ūs, m (rīdēre) smejanje, smeh, krohot: Iust., Petr., Q., Ap. idr., quae iacta initio risum pugnantibus concitarunt N., risus omnium cum hilaritate coortus est N. vsi so bruhnili (lopnili) v smeh, risus hominum de re Ci., aliquid in risum vertere H. obrniti (obračati) na smešno stran, risui sorori fuit L. sestra se ji je smejala, risu corruere Ci. „pokati“, „umirati“ od smeha, risus captare Ci., H. vzbuditi, izkušati, risus edere Ci., risum movere, commovere Ci., risum concitare Ci., risus facere Caelius ap. Ci. ep., risum praebere Iust., risu dissilire Sen. ph., risu rumpi Afr. fr., risu dirumpi Ap.; occ. posmèh (posméh), posmehovanje, zasmèh (zasméh), zasmehovanje, roganje, poròg (poróga): dare risus alicui H. biti komu v posmeh (zasmeh), dare risus iocosque H., per iocum deos irridens … Qui risus … Ci.

2. meton. predmet zasmeha (posmeha): o magnus posthac inimicis risus H., deus omnibus risus erat O. vsi so se mu smejali.

3. pooseb. Rīsus -ūs, m Rízus = Smeh, kot tesal(ij)ski bog: Ap.

ritto

A) agg. pokončen, raven:
aveva i capelli ritto lasje so se mu naježili
ritto come un fuso pren. raven kot sveča
stare ritto stati pokonci

B)

1. arhit., gradb. opornik; pokončnik

2. šport stojalo (za skok v višino, s palico)

3. lice, prava stran, prednja stran:
il ritto della stoffa lice tkanine
situazione senza ritto né rovescio pren. zapletena situacija

road¹ [róud]

1. samostalnik
cesta, pot
navtika sidrišče (zunaj luke)
ameriško, železnica železniška proga, tir, tračnice; potovanje

any road pogovorno vsekakor
by road po cesti
in the road napoti
on the road na potovanju, na poti, na turneji
road construction gradnja cest
road safety regulations množina cestni prometni predpisi
high road, main road glavna cesta
private road zasebna pot
rule of the road cestni prometni predpis(i); predpis za vožnjo (po cesti, po morju)
royal road figurativno varna pot, lahka pot
there is no royal road to success pot do uspeha ni lahka
the road is made železnica kretnice so postavljene
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to be in s.o.'s road biti komu napoti
he is on the road to fame postal bo slaven
to get into s.o.'s road delati komu napoto
to get out of the road iti (komu) s poti, napraviti (komu) prosto pot
to give on the road pustiti iti mimo, umakniti se
to go on the roads potovati po trgovskih poslih
to leave the road navtika izpluti s sidrišča
to take the road kreniti, iti ali odpraviti se na pot, napotiti se, odpotovati
to take to the road britanska angleščina, arhaično postati cestni ropar (razbojnik)

2. pridevnik
cestni

road bend (curve) cestni ovinek (vijuga, zavoj)
road junction cestno vozlišče, križišče
road map karta cest
road sign cestni (prometni) znak

rōbīgō (rūbīgō) -inis, f (k ruber)

1. rdečkasta obloga, rjavica, rjavína, rja: Col., Plin., Hier., Fl. idr., ferrum rubigine roditur O., gladiorum robigo Cu.

2. gniloba, gnilina, gnilád, gniljáva na zobeh: livent rubigine dentes O.

3. rja, snet(java), snetje pri žitu, pepelasta plesen, pepélovka (gr. ἐρυσίβη): Varr., H., Col., Plin., ut mala culmos esset (= ederet) robigo V.; pooseb. Rōbīgō (Rūbīgō) -inis, f Robígina (Rubígina) in Rōbīgus (Rūbīgus) -i, m Robíg (Rubíg), božanstvo ženskega ali moškega spola, ki so ga Rimljani klicali na pomoč zoper snet (= gr. Ἐρυσιβίη Δημήτηρ Gorgon(ij)cev in Ἐρυσίβιος Ἀπόλλων Rodošanov); obl. Rōbīgō: O., Tert., Lact; obl. Rōbīgus: Varr., Gell., Serv. — Od tod Rōbīgālia (Rūbīgālia) -ium, n robigálije (rubigálije), praznik na čast božanstvu Robigini oz. Robigu; obhajali so ga 25. aprila: Varr., Plin., Serv.

4. metaf.
a) rja = brezdelje: ingenium longa robigine laesum torpet O., infectus longi robigine ruris Cl.
b) rja slabih navad, napaka, hiba, pomanjkljivost: Val. Max., Prud. idr., robigo animarum Sen. ph., robiginem suam alicui affricare Sen. ph.
c) razjedajoča rja = zavist: municipalium robigo dentium Mart. glodajoča (razjedajoča) zavist sodržavljanov.

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

rock-bottom [rɔ́kbɔ́tɔm] pridevnik
najnižji

rock-bottom prices trgovina najnižje cene
to get down to rock-bottom iti na dno (neki stvari)
my supplies touched rock-bottom moje zaloge so bile toliko kot izčrpane

róčen manual; hand(-); (spreten) handy, skilful

róčno delo handiwork, manual work, (žensko) needlework, (fino) fancywork; (v šoli) manual training; (obrt) handicraft
narodno, ljudsko róčno delo handicrafts pl
ti čevlji so róčno delo these shoes are handmade
róčen je pri delu he is a good hand at

ród (-ú) m

1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
rod po materini strani discendenza in linea materna
biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

2. generazione:
otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

3. popolo, nazione

4. gente, stirpe, razza:
mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
človeški rod la razza umana, gli uomini

5. voj. arma

6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

7. hist. gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
meteor. rod oblakov nubi di forma simile
bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei

rogātor -ōris, m (rogāre) spraševalec, vpraš(ev)alec

1. kot držpr. t.t.
a) predlagatelj, svetovalec kakega zakona: legum Luc. ap. Non.; metaf. predlagatelj nasploh: haec epistola non suasoris est, sed rogatoris Ci.
b) pobirač, pobiralec (zbiralec) glasov. Od tedaj, ko so pri komicijah za glasovanje uvedli deščice, so pobirači ob komicijskih ograjah (saepta) pozivali narod h glasovanju in nadzirali oddajo glasovnih deščic: rogator primus Ci. pobiralec glasov prerogativne centurije = comitiorum rogator Ci., vos rogatores, vos diribitores, vos custodes fuisse tabularum Ci.

2. prosilec, berač, prosjak: Mart., Hier.

ròj (čebel, muh) swarm; (os) flight

v ròjih in swarms
ròj čebel a swarm of bees, a bee swarm
ròj žuželk a flight of insects
otroci so ga v ròju obkrožili the children swarmed round him
obsul ga je ròj nosačev he was surrounded by a swarm of porters