Franja

camminata f

1. hoja, sprehod:
fare, farsi una camminata sprehoditi se; šport (netekmovalna) hoja, tek

2. hoja (način):
riconoscere qcn. dalla camminata prepoznati koga po hoji

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

campester -stris -stre (campus)

1. ravninski, poljanski, v ravnici, na poljani, raven, položen: iter C. položna, loca campestria N., L., oppidum L., hostis L. vajen boja na ravnem, barbari L., Scythae H. iz step. Kot subst. campestria -ium, n poljana, ravan, ravnica: populi pauca campestrium insederunt T. malo ravninskih mest.

2. z Marsovega polja, na Marsovem polju
a) kot volišču: quaestus Ci., patres aedilitatem Quinctio gratia campestri dederunt L. po svojem vplivu na volišču, certamen campestre L. volilni boj, campestrem experiri temeritatem Val. Max.
b) kot vežbališču za mladež: ludus campester Ci., exercitationes Suet. telovadne vaje na Marsovem polju, campestria arma H. telovadno orodje; od tod subst. campestre -is, n (sc. velamentum) predpasnik, zastor, kakršnega so si opasali rim. mladeniči, kadar so se goli urili na Marsovem polju; poleti so ga nosili namesto tunike pod togo: It., Mytilene... facit, quod... campestre nivalibus auris H.

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

cancellō -āre -āvī -ātum (cancer1)

1. premrežiti (premreževati): solum quasi cancellare Col. o vinski trti, ki je prepredena po tleh, cancellata cutis Plin. mrežasta (slonja) koža.

2. kak spis prekrižati, s križem prečrtati: Icti.

candor -ōris, m (candēre)

I.

1. snežno bela barva, belina, belota, snežna svetloba, sijaj: candor marmoreus Lucr., tunicarum L., lanarum Q., ovi Plin. beljak, arma candore paria L., equi candore nivali V., candorem dentibus facere Plin.; occ.
a) belina kože, bela polt, telesna lepota: candor et proceritas huius (adulescentuli) Ci., corporum L., Plin., niveo mixtus candore rubor O., corporis candores Pl.
b) (o zvezdah in ozvezdjih) sijaj, blesk, svetlost: solis Naev. ap. Non., Ci., caeli Ci., via candore notabilis ipso O. (o Rimski cesti).

2. pren.
a) (o besedah in govoru) jasnost, preprostost: (Livius) in narrando mirae iucunditatis clarissimique candoris Q.
b) o značaju iskrenost, poštenost, prostodušnost: Ph., Plin. iun., in caris animi erat candor amicis O., candor, in hoc aevo res intermortua paene,... tuus O., iustus sine mendacio candor Vell.

— II. belilo, bela lepotila; pren.: fucati vero medicamenta (lepotila) candoris et ruboris omnia repellentur Ci.

— III. (po candeō 2.) (žareča) vročina, pripeka: c. flammae (pasje zvezde) Hyg., aestivo candore mori Cl.

Cānidius -iī, m, s popolnim imenom P. Cān. Crassus Publij Kanidij Kras, ki je l. 43 služboval pod Lepidom v Galiji in je bil pozneje Antonijev legat; po Antonijevi smrti ga je dal Oktavijan ubiti: Ci. ep., Vell.

canīnus 3 (canis)

1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.

canna f

1. bot. trst (Arundo donax); trs
canna di palude vodena trstenika, trsje (Phragmytes communis)
canna d'India trstasta palma (Calamus rotang)
canna da zucchero sladkorni trs (Saccharum officinarum)
essere come una canna al vento pren. biti ko trs v vetru, šibek, omahljiv
povero in canna pren. reven kot cerkvena miš
tremare come una canna tresti se kot šiba na vodi
canna fessa pren. slabič, nesposobnež

2. ekst. palica:
canna da passeggio sprehajalna palica

3.
canna da pesca, canna ribiška palica, palica; ekst. pren. ribič

4.
canna della bicicletta gornja ogrodna cev

5. palica (dolžinska mera):
misurare tutto con la propria canna pren. krojiti svet po svoji meri, po svojem kopitu
gli uomini non si misurano a canne pren. ljudi ne kaže ocenjevati po zunanjosti

6. cev (pri strelnem orožju)

7. glasba
canna dell'organo orgelska piščal

8.
canna fumaria dimna cev

canōn -onis, acc. -ona, m (gr. κανών)

1. pravilo, vodilo: Plin., Aus.

2. kancela vodnih orgel: Vitr.

3. vsakoletni stalni davek v ces. dobi: Lamp., Aurelius ap. Vop., Cod. th.

4. seznam vseh knjig stare in nove zaveze, napisanih po božjem razodetju ali božjem navdihu, kanon: Aug., Isid.

Canōpus¹ -ī, m (Κάνωβος, redkeje Κάνωπος) Kanop,

1. mesto ob zahodnem ustju Nila; baje so ga ustanovili Špartanci in poimenovali po Menelajevem krmarju Kanopu, ki je bil tam pokopan: Mel., Plin., T. idr.; bilo je znano po razkošnosti: Canopus famosus Iuv.; met. Spodnji Egipt, Nilovo ustje: gens fortunata Canopi V.; ves Egipt: Pr., Lucan., Iuv. Od tod adj.
a) Canōpēus 3 kanopski: litora Cat.
b) Canōpicus 3 kanopski: Nili ostium Mel., Plin., arbor Plin. Subst. Canōpītēs -ae, m Kanopec: Cels; v pl. Canōpītae -ārum, m (Κανωβῖται) Kanopci, preb. Kanopa: Ci. ap. Q.

2. nenaseljen otoček pred kanopskim Nilovim ustjem: Auct. b. Alx., Mel., Plin.

Cantaber -brī, m Kantaber, Kantabrijec: Iuv., Sil., bellicosus Cantaber (kolekt.) H., C. indoctus iuga ferre nostra H.; večinoma pl. Cantabrī -ōrum, m Kantabri, Kantabrijci, divje ljudstvo na severnem obrežju Hispanije ob izvirih Ibera, ki jih je Avgust podjarmil šele v l. 25 do 19: Ca., C., L. epit., Mel., Plin. Od tod adj.

1. (redko) Cantaber -bra -brum kantabr(ij)ski: oceanus Cl.; subst. Cantabria -ae, f Kantabrija, sprva celo severno obrežje Hispanije, pozneje (po Avgustu) rim. pokrajina od Asturcev do Avstrigoncev in Vaskoncev: Plin., Suet., Fl. (Cantabria met. = Cantabri), Eutr.

2. Cantabricus 3 kantabr(ij)ski: bellum H., Suet., terrae, litora Mel., populi Plin.; subst. Cantabrica -ae, f bot. kantabrijski slak: Plin.

cantare¹

A) v. intr. (pres. canto)

1. peti, prepevati:
canta che ti passa šalj. le pogumno!, korajža velja!
cantare a orecchio peti po posluhu

2. peti, ukvarjati se s petjem:
canta alla radio poje na radiu

3. pren. priznati, izblebetati; sporočiti, izdati skrivnost:
l'hanno fatto cantare prisilili so ga priznati
carta canta tu je zapisano, tu je črno na belem

B) v. tr.

1. peti, prepevati:
cantare una canzone peti pesem
cantare messa relig. mašo brati, peti; maševati, novo mašo peti

2. glasno izgovoriti, izgovarjati; deklamirati:
cantare vittoria pren. veseliti se (ob zmagi, ob uspehu), biti zmagovalec
cantare la solfa a qcn. pog. koga pošteno okregati
cantarla chiara a qcn. pren. komu brez ovinkov, odkrito povedati

cantharus -ī, m (gr. κάνϑαρος)

1. velika posoda za pijače z ročajema po višini, ročka, vrč, dukelj: Val. Max., Iuv., Macr., Arn., cantharis bibere Pl., pendebat cantharus ansā V., vile potabis modicis Sabinum cantharis H.; od tod vrču podoben nastavek pri vodovodni cevi, izlivalec, lijak: Paul. (Dig.).

2. dukelj, neko plovilo: Macr.

3. dukelj, morska riba: O., Col., Plin.

4. črna maroga pod jezikom egipt. bika Apisa: Plin.

cantilēna -ae, f (cantilāre)

1. popevka, pesem po znanem napevu: Gell., Ambr., Aug., in cantilenis et proverbiis Vulg. v ljudskih pesmih, cantilenas meditari pro iubilo molliores Amm. mehkobne napeve namesto surovih vojaških; zabavljiva pesem, zabavljica: Vop.

2. (v slabem pomenu) stara pesem, blebetanje, prazna slama: cantilenam eandem canis Ter., neque ex scholis cantilenam requirunt Ci., totam istam cantilenam ex hoc pendēre, ut... Brutus in Ci. ep.

canto² m

1. vogal; kot:
il canto della strada cestni vogal

2. stran:
a canto, accanto poleg
da canto vstran
mettere da canto dati vstran
levarsi da canto qcs. znebiti se česa
d'altro canto sicer
da un canto..., dall'altro po eni strani..., po drugi pa
dal canto mio, tuo, suo ... z moje, tvoje, njegove, njene strani
per ogni canto povsod

Cānulēius 3 Kanulej(ev), rim. plebejsko rodovno ime. Poseb.

1. C. Canuleius Gaj Kanulej, kot tr. pl. l. 445 sprožil zakon, po katerem naj bi bile dovoljene poroke med patriciji in plebejci: Ci., L., Fl.

2. M. Canuleius Mark Kanulej, tr. pl. l. 421: L.

3. L. Canuleius Dives Lucij Kanulej Divit (Bogati), l. 171 je kot pretor v Hispaniji vodil preiskavo zoper rim. uradnike zaradi tožb domačinov: L.

Canusium -iī, n Kanuzij, staro apulsko mesto, ki so ga ustanovili Grki, znano po lepi rdečkasti volni (zdaj Canosa di Puglia): Ci. ep., C., H., L. idr. Od tod adj.

1. Canusīnus 3 kanuzijski, iz Kanuzija: ager Varr., hospes Ci. ep., lana Plin., fuscae, rufae Mart., birri Vop.; subst.
a) Canusīna -ae, f (sc. vestis) obleka iz kanuzijske volne: Mart.
b) Canusīnus -ī, m Kanuzijec: bilinguis (= gr. in osk.) H., v pl. Canusīnī -ōrum, m Kanuzijci, preb. Kanuzija: Varr., L.

2. Canusīnātus 3 v kanuzijsko volno oblečen: Sen. ph., Mart., Suet.

capa ženski spol (brezrokaven) moški plašč; pelerina; (zemeljska) plast; smetana; sloj (rude); odeja

capa de azúcar sladkorni poliv
capa de ladrones prikrivalec (skrivač) tatov
capa pluvial pluvial, mašna obleka
capa de yeso sloj krede
comedia de capa y espada gledališka viteška igra
con capa de amigo pod pretvezo prijateljstva
de so capa skrivaj, kradoma
gente de capa negra premožni ljudje
gente de capa parda deželani, kmetje
andar (ir) de capa caída propasti, obubožati, na ugledu izgubiti
dar la capa dati vse do srajce
no dejarse cortar la capa ne poznati šale, ne si dovoliti šal
echar la capa al toro komu pomagati pri težavnem poslu
estarse a la capa prežati na ugodno priliko
parecerse a la capa de estudiante biti zelo ponošen (obleka)
pasear la capa pohajkovati, sprehajati se
poner la capa como viniere el viento obračati plašč po vetru
sacar la capa spretno se izvleči iz zadrege
es de capa y espada je lahko (preprosto)
tirar a uno de la capa komu dati skriven migljaj
la capa todo lo tapa širok plašč vse zakrije