Franja

zóna (groza) frisson moški spol , frémissement moški spol , horreur ženski spol

zona me obhaja, spreletava je frémis, je frissonne
zona me obhaja ob tej misli cette pensée me fait frémir (ali horreur), j'ai horreur de penser à cela

zóna estremecimiento m

zona me obhaja ob tej misli me estremece pensarlo

zōna -ae, f (tuj. ζώνη)

1. ženski pas (opas, opásnica, pasíca, prepasnica), ki je spodnjo obleko držal skupaj ob telesu: Mart. idr., Persephones zona O., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonam solvit diu negatam Cat., solutis Gratiae zonis L.; kot znamenje devištva: castaque fallaci zona recincta manu O.

2. occ.
a) moški pas, poseb. pas, v katerem so hranili denar, opašnják, opásica (opasíca): Pl., Suet. idr., argentum in zonis habentes L.; od tod: qui zonam perdidit H. ki je ob denar = revež.
b) pas = pasu podoben rob ob dragulju: Plin.
c) obroba, obšiv, bordúra na oblačilu: Isid.
d) ozvezdje Orionov pas: zona latet tua nunc, … Orion O.
e) metaf. (zemeljski) pas (starodavniki so poznali pet pasov), področje, območje, zona, cona: Mel., Plin., Macr., M. idr., quinque tenent caelum zonae V., zonarumque trium contentus fine O. (prim. O., Metam. 1, 45, 46), zona nivalis (mrzli), perusta (vroči) Lucan.

zoprnež samostalnik
(nesramna, neprijetna oseba) ▸ undok személy, utálatos alak
Enajstletni Billy ob prihodu v novo šolo spozna zoprneža, ki mu takoj zagreni življenje. ▸ Amikor a 11 éves Billy megérkezik új iskolájába, egy utálatos alakkal találkozik, aki azonnal megkeseríti az életét.
Na paparace običajno gledamo kot na zoprneže, ki oblegajo znane, tudi kadar bi ti res potrebovali malce zasebnosti. ▸ Hajlamosak vagyunk a lesifotósokra úgy tekinteni, mint a hírességeket még akkor is ostromló, velük kellemetlenkedő alakokra, amikor azoknak tényleg szüksége lenne egy kis magánéleti nyugalomra.

zor|a [ô/ó] ženski spol (-e …) das Grauen, Morgengrauen; die Morgenröte
ob zori mit dem Morgengrauen, in der Morgenfrühe
od zore do mraka von früh bis spät

zòra ž, tož. zȍru, zval. zȍro zarja, svit: doći u -u; zora rudi na istoku; u samu -u ob jutranji zarji; u rasvit -e ob prvi zarji; od -e do mraka

zôra zòr dawn, dawning; daybreak; pesniško aurora

ob zôri at dawn
pred zôro before dawn
tik pred zôro just before dawn

zôra aurore ženski spol , aube ženski spol

ob zori à l'aurore, à l'aube, à la pointe du jour
že ob zori dès l'aurore, dès l'aube
od zore do mraka du matin au soir, de l'aube au crépuscule

zôra (-e) f alba, aurora:
ob zori allo spuntar dell'alba, sul far dell'alba
pren. delati od zore do mraka lavorare, sgobbare da mattina a sera
plesati do bele zore ballare tutta la notte, fino alle ore piccole

zôra aurora f ; alba f ; amanecer m

ob zori al alba, al rayar (ali al romper) el alba; de madrugada; a la madrugada
od zore do mraka desde la mañana hasta la noche

zôra -e ž., світа́нок -нку ч.

• ob zôri вдо́світа

zuccata f

1. šalj. udarec z glavo:
battere una zuccata contro il muro udariti z glavo ob zid
fare a zuccate col muro pren. trmasto vztrajati
prendere una zuccata pog. biti prevaran, dobiti jo po buči

2. kulin. kandirana buča (sicilijanska specialiteta)

Zunge, die, (-, -n) Anatomie, bei Schuhen: jezik; figurativ deutscher Zunge nemškega jezika; Tierkunde morski list; Technik , Musik jeziček, an Weichen: ostrica; eine scharfe Zunge oster jezik; eine falsche Zunge lažniv jezik; böse Zungen zlobni jeziki; die Zunge zeigen pokazati jezik; sich auf die Zunge beißen ugrizniti se v jezik; sich die Zunge abbrechen beim Sprechen: lomiti si jezik; sich die Zunge verbrennen opeči si jezik; seine Zunge hüten/zügeln brzdati (svoj) jezik; es liegt mir auf der Zunge leži mi na jeziku; auf der Zunge zergehen raztopiti se v ustih; seine Zunge wetzen brusiti jezik (an ob) ; das Herz auf der Zunge haben nositi srce na dlani; glatt/schwer von der Zunge gehen iti hitro/težko z jezika; jemandem die Zunge lösen razvezati jezik (komu)

zusammenstoßen^* trčiti (mit z); zusammenstoßen mit trčiti ob, zadeti/zadevati ob ( tudi Physik ); Linien, Erde und Himmel: stikati se

zvéčati (-am) | zvečeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. allargare, ampliare, ingrandire

2. aumentare, accrescere

B) zvéčati se (-am se) perf. refl.

1. ingrandirsi, allargarsi:
razpoke so se ob potresu zvečale col terremoto le fessure si sono allargate

2. aumentare, crescere, intensificarsi:
zvečala se je temperatura è cresciuta la temperatura

zvečér le soir

ob sedmih zvečer à sept heures du soir
danes zvečer, drevi ce soir
jutri zvečer demain soir
včeraj zvečer hier soir
na svidenje zvečer! à ce soir!

zvečér de noche; por la noche

pozno zvečer moy tarde
ob 8-ih zvečer a las ocho (8) de la noche
danes zvečer, drevi esta noche, hoy por la noche
jutri zvečer mañana por la noche
včeraj zvečer, sinoči anoche
predvčerajšnjim zvečer (ponoči) anteanoche

zvečíne adv.

1. perlopiù:
pripeljali so se zvečine z avtomobili erano venuti perlopiù in automobile

2. (navadno, ponavadi) di solito, abitualmente:
na izlete hodimo zvečine ob nedeljah in gita andiamo di solito la domenica

zvók sound; ring; tune

hitrost zvóka speed of sound
nauk o zvóku (science of) acoustics
ultrazvók ultrasound
ob zvókih narodne himne to the strains of the national anthem

zweite drugi; kein zweiter nihče drug; der zweite Großvater sein biti izrezan dedek; der Zweite Weltkrieg druga svetovna vojna; zweite Bundesliga 2. zvezna liga; zweite Vergangenheit perfekt; zweiter Bildungsweg šolanje/študij ob delu; aus zweiter Hand iz druge roke