Franja

grób, -a, -o grossier, rude, brutal ; (neobdelan) brut, grossièrement travaillé, écru

groba bilanca bilan moški spol brut (ali estimatif)
groba napaka faute ženski spol grossière, grosse faute
v grobih obrisih à grands traits, dans les grandes lignes, en gros, grosso modo

grobnica samostalnik
1. (o pokopavanju mrtvih) ▸ sírbolt, sírkamra, kriptaObe krsti so tako prenesli v novo grobnico, kjer sta še danes. ▸ Mindkét koporsót áthelyezték az új sírboltba, itt nyugszanak mindmáig.

2. (kraj smrti ali konca) ▸ temető, vesztőhely, sír
Žal je v nedeljo zvečer stavba postala tudi grobnica mladega odvisnika. ▸ Sajnos vasárnap este az épület egy fiatal kábítószerfüggő vesztőhelyévé is vált.
Neka šola na jugu je postala grobnica za 350 šolarjev, ki so se pripravljali na petkovo parado v počastitev dneva neodvisnosti Indije. ▸ Az ország déli részén egy iskola 350 tanuló vesztőhelye lett, akik az India függetlenségének napja tiszteletére rendezett pénteki ünnepi felvonulásra készültek.
Pozornost javnosti je hotel preusmeriti na trpljenje beguncev, za katere morje pogosto postane grobnica. ▸ A közvélemény figyelmét rá akarta irányítani a menekültek szenvedéseire, akik gyakran a hullámsírban végzik.
Lahko Moldavija, postane grobnica evropskih ambicij nogometašev Maribora? ▸ Moldova lehet a maribori labdarúgók európai ambícióinak temetője?

groß velik; großer Hunger huda lakota; große Pause glavni odmor; der große Teich velika luža (za Atlantski ocean); das große Ganze celota; das große Publikum (splošna) publika, (splošno) občinstvo; das große Los glavni dobitek; die Großen odrasli; im Großen na veliko, na debelo; im Großen und Ganzen na sploh, v glavnem; ich bin kein großer (Esser usw.) nisem posebno dober (jedec itd.); groß schreiben pisati z veliko začetnico; Adverb (na) veliko, dobro, zelo; groß los sein nekaj posebnega; groß wissen sploh kaj vedeti; groß denken von imeti visoko mnenje o; da geht es groß her tam je velika gostija

grossier, ère [grosje, ɛr] adjectif surov, robat, neotesan; neroden; nedostojen, nespodoben, prostaški; masculin cepec, teleban, zarobljenec, neotesanec

geste masculin grossier nespodobna kretnja
faute féminin grossière huda, težka napaka
grossier personnage masculin teslo, neotesanec
plaisanterie féminin grossière robata šala
avoir une grossière idée de la question imeti splošen, sumaren pojem (idejo) o problemu

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

groz|a [ô] ženski spol (-e …) das Entsetzen, das Grauen
smrtna groza tödliches Grauen, Todesgrauen
noč groze die Schreckensnacht
na mojo grozo zu meinem Entsetzen
groza me je Xa mit graust vor X
navdati/navdajati z grozo (jemanden) entsetzen
postati trd od groze figurativno (mir) gerinnt das Blut in den Adern
O groza! Ach du heiliger Schreck!

groziti glagol
1. (o ljudeh ali nasprotnikih) ▸ megfenyegetV banko so vdrli z maskami na obrazu in z orožjem grozili uslužbencem. ▸ Maszkot viselő emberek törtek be a bankba, és megfenyegették az alkalmazottakat.

2. v 3. osebi (o nesrečah ali katastrofah) ▸ fenyegetPolovici ptičjih vrst, ki živijo pri nas, grozi izumrtje. ▸ A nálunk élő madárfajok felét kihalás fenyegeti.
Poleg nesreče same ladje torej grozi še ekološka katastrofa. ▸ A hajószerencsétlenség mellett ökológiai katasztrófa is fenyeget.

grozovitost samostalnik
(o strašljivosti) ▸ szörnyűség, borzalom

gr̀stiti se -ī se studiti se, gabiti se: grstim se na sve što se o tome piše ogabno mi je vse, kar se o tem piše; teško je koju ljekariju naći da se bolesniku na nju ne grsti

grška abeceda stalna zveza
(o pisavi) ▸ görög ábécé

grško-rimski slog stalna zveza
šport (o rokoborbi) ▸ görög-római stílus [birkózás]

grundiō: CAECIL. FR., LAB. FR., VARR. ET QUADR. AP. NON., po ljudski izgovarjavi (s priličenjem (asimilacijo)) grunniō: PLIN., IUV., SUET. FR., -īre -iī -ītum (onomatop., prim. gr. γρῦ kruljenje, γρῦλος, γρύλλος, γρύσσων prašiček, γρύζω [iz *γρύδjω] krulim,) kruliti, krohati (o svinjah); metaf.: grundibat CAECIL. FR.

gruō -ere (–) (–) (gl. grūs) krikati, krivkati (o žerjavovem naravnem glasu): SUET. FR., P. F.

gruzijski pridevnik
(o Gruziji in Gruzijcih) ▸ grúz, grúziaiSopomenke: gruzinski

gruzinski pridevnik
geografija (o Gruziji in Gruzincih) ▸ grúz, grúziaiSopomenke: gruzijski

guarentigia f (pl. -gie, -ge) pravo jamstvo, svoboščina:
guarentigie costituzionali ustavna jamstva
Legge delle guarentigie hist. zakon o jamstvu in svoboščinah

gubernāculum, pesn. sinkop. gubernāclum -ī, n (gubernāre)

1. krmilo: LUCR., VAL. MAX., CU., SUET., AP., VULG. idr. naufragus ad gubernaculum accessit CI., ipse gubernaclo rector subit V., alicui gubernacula eripere SEN. PH. (o morskem valu), navi utrimque gubernacula adponere T., gubernacula retorquere PLIN. IUN. nazaj (k bregu) obrniti ladjo, (po)vrniti se.

2. metaf. krmilo državne ladje (države) = vodstvo, uprava, vlada(nje), vladarstvo; klas. le v pl.: Q. CI. AP. CI. EP., FL., VOP. idr. senatum a gubernaculis deicere, populum e navi deturbare CI., cum cogar exire de navi non abiectis, sed ereptis gubernaculis CI., accedere ad rei publ. gubernacula CI., L., ad gubernacula rei publ. sedere CI., L., ereptis senatui gubernaculis CI., gubernacula imperii sui e manibus abicere VAL. MAX., aliquem admovere ad rei publ. gubernacula PLIN. IUN.; o drugih (nedržavnih) razmerah: arteriarum pulsus ... observatione crebri aut languidi ictus gubernacula vitae temperant PLIN. določajo življenju smer; redko in le poklas. v sg.: exercitus non habilis gubernaculo VELL. ki se ne pusti zlahka obvladovati, ki mu ni lahko poveljevati, gubernaculum rei publ. tenere LACT.

gubernō -āre -āvī -ātum (izpos. iz gr. κυβερνάω)

1. krmariti, krmiti; abs.: tristi cum corde ENN. FR., bene aut male CI., ut si nautae certarent, quis eorum potissimum gubernaret CI., tranquillo mari g. L., ars gubernandi Q. krmarska umetnost; preg.: gubernare e terra L. na kopnem krmariti = iz varnega zavetja drugim v nevarnosti svetovati; trans.: g. navem ENN.

2. metaf.
a) abs. krmilo ravnati, krmariti, krmiti; sploh voditi, vladati: iam pridem gubernare me taedebat CI., in tanta tempestate te gubernare non posse CI. (o ljudskem tribunu), omnia te gubernante naufragia metuebam CI., non est loquendum, sed gubernandum SEN. PH., deus ..., qui regat, qui gubernet CI., fortuna gubernans LUCR.
b) trans. (s konkr. in abstr. obj.) krmariti = ravnati, voditi, vladati, upravljati: rem docte PL., qui eos (pueros) gubernat animus TER., rei publ. navem gubernavi CI., qui tum rem publ. gubernabant CI., cum unus omnia gubernet CI., g. civitatem, urbem, orbem terrarum, bellum, motum fortunae petitionem, quaestionem, iura, mentes, tormenta CI., vitam ratione LUCR., currum SEN. TR., equum MART., vocem PETR., iter pedibus FL., equites VOP.; v pass.: quo (bono) vita gubernari possit CI., ut commodum commune mutuis officiis gubernetur CI., Caesar meis consiliis adhuc gubernatus CI. EP.; occ.: damna gubernare crudelis belli SIL. previdno odvrniti večjo škodo.

guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir

guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
guerre des classes razredni boj
guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
guerre d'indépendance osvobodilna vojna
guerre des ondes vojna v etru
guerres pluriel de Religion verske vojne
armé en guerre oborožen za vojno
cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
déclaration féminin de la guerre napoved vojne
entrée féminin en guerre vstop v vojno
école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
gens masculin pluriel de guerre vojaki
foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
mutilé masculin de guerre vojni invalid
théâtre masculin de la bojišče
profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
bonne guerre fair vojna, borba
de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
(familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
s'en aller en guerre iti v vojno
déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
déclarer la guerre napovedati vojno
entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
la guerre éclate vojna izbruhne
être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
partir en guerre contre iti na vojno proti
traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi

Guinnessov pridevnik
1. (o knjigi rekordov) ▸ GuinnessSlovenci smo bili doslej natanko desetkrat uvrščeni v elitni seznam Guinnessovih svetovnih rekorderjev. ▸ A szlovénok eddig pontosan tízszer kerültek fel a Guinness-rekordok elitlistájára.
Povezane iztočnice: Guinnessov rekord, Guinnessova knjiga, Guinnessova knjiga rekordov

2. (o pivu) ▸ GuinnessPovezane iztočnice: Guinnessovo pivo