Franja

zaskomínati to set someone's teeth on edge

zaskominalo me je ob tem this set my teeth on edge

zaskomínati (-am) perf. impers.

1. prudere, sentire, provare un prurito; pizzicare:
ob dotiku z mrzlo pločevino ga je zaskominalo al contatto della fredda lamiera provò un prurito

2. pren. avere l'acquolina in bocca; ekst. desiderare, bramare:
zaskominalo ga je po prijateljih sentì forte la mancanza degli amici

zaskrbéti

zaskrbéti koga to make someone anxious (ali concerned, apprehensive), to trouble someone; (postati zaskrbljen) to be worried (ali alarmed), upset (ob at, about), to become anxious (ali concerned) (ob about), to worry
mater je zelo zaskrbelo Mother was very anxious (ali most upset)

zasolzíti se

oči so se mi zasolzile ob tem it made my eyes water

zasrbéti (-ím) perf.

1. (cominciare a) prudere, pizzicare:
noga ga je zasrbela gli prudeva la gamba

2. pren. venir voglia, desiderare:
ko ga vidim, me zasrbijo pesti, roke quando lo vedo, mi sento prudere le mani
ob glasbi so jo kmalu zasrbeli podplati quando l'orchestrina cominciò a suonare, le venne una voglia matta di ballare
ob pogledu na ves tisti denar so ga zasrbeli prsti al vedere tutti quei soldi si sentì pizzicare le dita
jezik ga je zasrbel, da bi ji povedal, kar ji gre si sentì prudere la lingua dalla voglia di dirle il fatto suo

zastáva drapeau moški spol , enseigne ženski spol , couleurs ženski spol množine , oriflamme ženski spol ; (državna) drapeau national ; (konjeniška) étendard moški spol ; (na ladji) pavillon moški spol ; (cerkvena) bannière ženski spol , étendard moški spol

poveljniška zastava (na ladji) pavillon de commandement
piratska zastava drapeau noir, pavillon noir (ali à tête de mort)
rdeča zastava drapeau rouge
zastava na pol droga drapeau en berne
zastava ob nesreči, nevarnosti (na ladji) pavillon de détresse
z razvitimi zastavami enseignes (ali bannières) déployées
izobesiti, razviti, dvigniti zastavo arborer, déployer, hisser un drapeau
okrasiti z zastavami pavoiser, orner (ali garnir) de drapeaux (les édifices)
spustiti, sneti zastavo (na ladji) amener (ali baisser, rentrer) le pavillon
pluti pod tujo zastavo naviguer sous pavillon étranger

zastáva¹ bandera f ; enseña f ; (državna) pabellón m nacional ; (na ladji) pabellón m ; (konjeniška) estandarte m ; (cerkvena) pendón m , guión m , estandarte m

piratska zastava bandera negra
zastava na pol droga bandera a media asta
žalna zastava bandera enlutada
rdeča zastava bandera roja
zastava ob nesreči, nevarnosti bandera de socorro
z razvitimi zastavami a banderas desplegadas
prisega zastavi juramento m de la bandera
dvigniti, izobesiti zastavo izar, (na ladji enarbolar) la bandera
okrasiti z zastavami abanderar; engalanar con banderas, (ladjo) empavesar
visoko držati zastavo mantener en alto el pabellón
sneti, spustiti zastavo abatir el pabellón
pluti pod špansko zastavo navegar bajo pabellón español

zasúk (-a) m

1. volta, torta; giravolta

2. med. torsione; volvolo:
črevesni zasuk volvolo intestinale

3. pren. (nenadna sprememba v političnem, ideološkem prepričanju ipd. ) revirement:
ob padcu berlinskega zidu smo bili priče masovnim političnim zasukom alla caduta del muro di Berlino abbiamo potuto assistere a revirement di massa

zatemnéti (-ím) | zatemnévati (-am) perf., imperf. oscurarsi, offuscarsi (tudi pren.):
njegova slava je hitro zatemnela la sua fama si offuscò presto
ob teh besedah je njegov obraz zatemnel a quelle parole si oscurò in volto
ko je dan zatemnel, so se prižgale luči all'imbrunire si accesero le luci

zatíkati introduire, faire entrer, glisser dans , familiarno fourrer dans ; (fižol) ficher, planter, enfoncer (en terre)

zatikati se (pri govorjenju) bégayer, s'embrouiller, hésiter
zatikati se ob koga heurter quelqu'un

zavekati glagol
1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.

2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
"Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.

3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.

4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam.

zavétje (-a) n

1. riparo:
zavetje ob zidu riparo dietro il muro

2. ricovero, rifugio

3. rifugio; asilo

zavezniški pridevnik
1. (o vojaškem sodelovanju) ▸ szövetségesZdaj je general in vrhovni poveljnik Natovih zavezniških sil v Belgiji. ▸ Jelenleg tábornok és a NATO szövetséges erőinek legfőbb parancsnoka Belgiumban.
Ob okvari zavezniška letala lahko tudi pristanejo na naših letališčih. ▸ Meghibásodás esetén a szövetséges repülőgépek le is szállhatnak a repülőtereinken.

2. v zgodovinskem kontekstu (o skupini držav v 2. svetovni vojni) ▸ szövetségesSpomladi 1940 se je 400.000 vojakov, pripadnikov zavezniških sil znašlo v obroču nemške vojske. ▸ 1940 tavaszán 400.000 szövetséges katona került a német hadsereg gyűrűjébe.

3. (o podpori ali sodelovanju) ▸ szövetségi
Stavi na zavezniški duh stranke in želi tudi povezovanja z levosredinskimi strankami pred prihodnjimi volitvami. ▸ A párt szövetségi szellemére épít, és a következő választások előtt a balközép pártokkal is szövetséget szeretne kötni.
Čezatlantski odnosi v svojem temelju niso več zavezniški, po vsebini in formi so postali partnerski. ▸ A transzatlanti kapcsolatok alapvetően már nem szövetségiek, hanem tartalmi és formai értelemben partnerséggé váltak.

zavírati (-am) | zavréti (-vrèm) imperf., perf.

1. frenare:
zavirati ob vožnji navzdol frenare nella corsa in discesa
zavirati s coklo frenare con la calzatoia

2. impedire, ostacolare, essere di ostacolo, impacciare; contrastare; rallentare:
tovorna vozila zavirajo promet gli autocarri ostacolano il traffico
suša zavira rast rastlin la siccità ostacola la crescita delle piante
pren. zavreti rast cen rallentare l'aumento dei prezzi

závrat m
1. vrnitev: na -u ob vrnitvi
2. regres: pravo -a

zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

A) imperf., perf.

1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì

zaživéti (-ím) perf.

1. vivere, cominciare a vivere:
na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo

2. rivivere:
domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo

3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici

4. (oživeti)
ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive

zbudíti to wake, to wake up; to waken, figurativno to awaken; to rouse (from sleep), figurativno to arouse

žena me je zbudila ob šestih my wife woke me up at 6 o'clock
hrup ga je zbudil the noise woke him up
slika je zbudila žalostne spomine the picture awoke sad memories
zbudíti k življenju pesniško to awaken to life
zbudíti se to wake (up), to awake, to be roused, to be awakened
navadno se zbudim zgodaj I usually wake up early
zbudíti koga iz letargije, apatije to arouse someone from (his) lethargy, apathy, to shake someone out of (his) lethargy, apathy

zdaj¹

1. (ta trenutek) jetzt (do zdaj bis jetzt, zdaj končno jetzt endlich, takoj/prav zdaj gleich jetzt, zdaj že/šele/še jetzt schon/erst/noch, že/šele/še zdaj schon/erst/noch jetzt); (s tem trenutkom) nun (zdaj si ti na vrsti nun bist du an der Reihe, kaj praviš zdaj? was sagst du nun?); v preteklosti ali prihodnosti: nun (od zdaj sta bila prijatelja von nun an waren sie Freunde, zdaj ni bilo več umika nun gab es keinen Rückzug mehr, kaj pa zdaj? und was nun?)

2. (dandanašnji) jetzt, heutzutage, nun
včasih …, zdaj … früher …, nun/jetzt …

3. (po vsem tem) nun, inzwischen, mittlerweile (položaj se je zdaj spet nekoliko popravil die Lage hat sich nun/inzwischen/mittlerweile wieder etwas gebessert)

4.
od zdaj (poslej) von hier an/ab
za zdaj (zazdaj) einstweilen
|
ob/pri okoliščinah, kakršne so zdaj bei so gestalteten Umständen
naj zdaj opišemo wir wollen jetzt beschreiben
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt! Jetzt ist aber Feierabend!
zdaj pa dajmo! jetzt gilt's!
zdaj pa imaš da hast du den Salat
zdaj pa resno/zares! Scherz beiseite!
zdaj šele (zanalašč) nun erst recht

Zeit, die, (-, -en) čas; Zeitraum: doba, vek; Zeit und Raum prostor in čas; höchste Zeit skrajni čas; die gute alte Zeit dobri stari časi; ein Kind seiner Zeit otrok svojega časa; im Laufe der Zeit sčasoma; Zeit haben imeti čas, ne muditi se; das hat Zeit s tem se ne mudi; Zeit verlieren izgubljati čas; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; die Zeit totschlagen zabijati čas; Zeit rauben figurativ jemati čas; Zeit gewinnen pridobiti na času; (14 Tage) Zeit geben dati (14 dni) časa; Zeit lassen pustiti (nekaj) časa; sich Zeit lassen mit ne hiteti z; die Zeit ist um čas je potekel; seine/ihre Zeit ist gekommen njegov/njen čas je prišel;
an: es ist an der Zeit čas je;
auf: auf Zeit začasno, za določen čas;
für: für Zeit und Ewigkeit za vse večne čase;
mit: mit der Zeit sčasoma; mit der Zeit mitgehen figurativ iti s časom;
seit: seit undenklicher Zeit od zdavnaj;
von: von Zeit zu Zeit od časa do časa, občasno;
vor: vor der Zeit predčasno;
zu: zur Zeit sedaj, trenutno; zur Zeit der Gotik v času (gotike); zu jener Zeit takrat; zu seiner Zeit v njegovem času; zu keiner Zeit nikoli; zu allen Zeiten vedno, vselej; zur rechten Zeit ob pravem času; zu nachtschlafender Zeit v poznih nočnih urah; du liebe Zeit! sveta nebesa!, je to mogoče?!; die Zeit heilt alle Wunden čas celi vse rane; die Zeiten ändern sich časi se spreminjajo; kommt Zeit, kommt Rat čas človeka zmodri