Franja

révolution² [-sjɔ̃] féminin revolucija, nasilen političen prevrat; preokret, preobrat, (popolna) preobrazba; familier živahno, a kratko razburjenje

révolutions atmosphériques atmosferične spremembe
la Révolution francoska revolucija leta 1789
la révolution russe ruska revolucija (1917)
révolution industrielle revolucija v industriji
révolution dans les arts, dans les idées revolucija v umetnostih, v idejah
révolution bourgeoise, prolétarienne, sociale, socialiste meščanska, proletarska, socialna, socialistična revolucija
Révolution d'Etat (vieilli) državni prevrat
la victoire de la révolution sur la réaction zmaga revolucije nad reakcijo
une révolution éclate revolucija izbruhne
on vient de cambrioler une boutique, tout le quartier est en révolution pravkar so vlomili v neko trgovino, vsa (mestna) četrt je v velikem razburjenju

revolver samostalnik
(orožje) ▸ revolverZa pasom so vsi nosili revolverje. ▸ Mindannyian revolvert hordtak az övükben.
Začela sta se ruvati, minuto kasneje pa je tišino presekal glasen pok revolverja. ▸ Dulakodni kezdtek, és egy perccel később egy revolver hangos dörrenése törte meg a csendet.

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

réz (-a) m

1. taglio, tagliata; sfregio:
globok, plitev rez taglio profondo, piatto
film so prikazali brez rezov il film è stato presentato senza tagli

2. med. incisione; sezione; taglio:
rez uda (amputacija) taglio di un arto
carski rez taglio cesareo

3. agr. taglio:
rez drevja taglio degli alberi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rez s škarjami forbiciata
mat. zlati rez sezione aurea

rézati (réžem) imperf.

1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
rezati kruh tagliare il pane
rezati meso tagliare, trinciare la carne
rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

2. vet. (skapljati) castrare

3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

6. pog.
rezati jo (hitro iti) affrettarsi

7. (peti, igrati) cantare, suonare:
glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vino reže il vino è acidulo
pog. med. rezati koga operare qcn.
pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
rezati vino tagliare il vino
metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
rezati meglo fendere la nebbia
med. rezati s skalpelom scalpellare
šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto

rezervírano adv.

1. contegnosamente:
rezervirano se držati assumere un contegno, atteggiarsi contegnosamente

2. cautamente, con circospezione, con riserbo, con riserve:
kritiki so film sprejeli precej rezervirano la critica ha accolto il film con notevoli riserve

rezultát result; (učinek) effect; (posledica) consequence; upshot; (izid) outcome, issue, šport result, (final) score

brez rezultáta (uspeha) without result
pregled rezultátov survey of the results
dajati dobre rezultáte to yield good results, (slabe rezultáte meagre ali ZDA meager results)
pregledati rezultáte to survey the results
rezultáti so nas razočarali we found the results disappointing
kakšen je rezultát tekme? what's the result (ali final score)?

rezultát (-a) m

1. risultato, esito:
rezultati anketiranja, volitev i risultati dei sondaggi, delle elezioni
rezultati raziskovanja i risultati delle ricerche
prizadevanja so ostala brez rezultata gli sforzi non hanno dato risultati

2. mat. (kar se dobi z računsko operacijo) risultato:
rezultat množenja, seštevanja il risultato della moltiplicazione, della somma

3. šport. (s številom izražen športni dosežek) risultato; score;
rekordni rezultati risultati da record, record
rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva i risultati dell'ultimo girone del campionato di calcio

4. pren. figlio, frutto:
veliko sodobnih problemov je rezultat starih napak molti problemi contemporanei sono figli di errori passati
vzgojni rezultat il frutto dell'educazione
brez rezultata (brez haska) senza frutto

5. (dosežek, učinek) prestazione; performance:
športni rezultati prestazioni atletiche
šport. neodločeni rezultat pareggio
uradni rezultat risultato ufficiale

rhīgolethron -ī, n (gr. *ῥιγόλεϑρον) „mrazova smrt“, tj. topla voda, v katero so dajali bolnike, kadar so jim skušali pregnati mrzlico: Cael. (popravek pygoliton, ki ga najdemo v rokopisih).

rhīna -ae, f (gr. ῥίνη pila) = squalus rdeča bodika, škarpina, škarpena, morska riba iz rodu morskih psov; njeno kožo so uporabljali za izdelavo puščic: Plin.

Rhoetus (Rhoecus) -ī, m (Ῥοῖκος) Rójtos, Rójkos

1. neki Gigant, ki so ga Grki imenovali Εὔρυτος Evrit: H.

2. Kentaver: V., O., Val. Fl.; v soobl. Rhoecus Lucan. (kakor ga imenujejo grški pesniki: Ῥοῖκος).

3. Finejev tovariš: O.

4. kralj Marzov v Italiji: V.

riassorbire v. tr. (pres. riassōrbo, riassorbisco)

1. resorbirati; ponovno vsrkati, vpijati (tudi pren.):
gli utili sono stati riassorbiti da nuovi investimenti dobiček so resorbirale nove naložbe

2. šport publ. dohiteti (v kolesarstvu)

Ribi samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ HalakSaturn se septembra giblje v ozvezdju Rib in je viden vso noč. ▸ A Szaturnusz szeptemberben a Halak csillagképében mozog és egész éjjel látható.
Ozvezdje Ribi - Pisces je pri nas zvečer vidno od septembra do januarja. ▸ A Halak–Pisces csillagkép nálunk szeptembertől januárig látható esténként.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ HalakSonce v Ribah vam bo povrnilo notranji mir in vas napolnilo z vitalno energijo. ▸ A Nap a Halakban visszaadja belső nyugalmát és feltölti életenergiával.
V znamenju Rib so rojeni ljudje z mnogimi umetniškimi nagnjenji in ogromno smisla za estetiko. ▸ A Halak jegyében született emberek sokrétű művészi hajlammal és erős esztétikai érzékkel rendelkeznek.

ride^*2 [ráid]

1. neprehodni glagol
jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
ležati, mirovati, počivati (on na)
obračati se (on na)
tehtati v jahalni obleki
ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
to ride at an anchor biti zasidran
to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

2. prehodni glagol
jahati (a horse konja)
jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
to ride a race udeležiti se konjske dirke
to ride shank's mare sleng pešačiti
to ride the waves jahati ali plavati na valovih

rider [ride] verbe transitif (na)gubati, (na)grbančiti; kodrati (vodno pavršino); marine napeti

se rider (na)gubati se
les années lui ont ridé le visage leta so mu zgubala obraz
le vent ride le lac veter kodra jezersko površino
ce fruit se dessèche et se ride ta sadež se suši in grbanči

rīdiculus 3 (rīdēre)

1. smeh vzbujajoč, smešen, šaljiv, šegav: ridiculum dictum Pl., Q., caput Ter., res Pl., ridicula et iocosa res Cat., homines ridiculi ex dolore Ci. ki so zaradi nejevolje postali šaljivci, ki jim je nejevolja izvabljala dovtipne besede, parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H., cavillator facie magis quam facetiis ridiculus Ci., ridicule rogitas Pl., ipsorum (sc. naturis) ridicule indicandis Ci.; pesn. z inf.: (sc. Porcius) ridiculus totas simul absorbere placentas H. ki nam je s požiranjem pogač zbujal veliko smeha (salve smeha); z ACI: Ter.; abs.: ridiculum! Ter. smešno! — Od tod subst.
a) rīdiculus -ī, m burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: Ter.
b) rīdiculum -ī, n burka, šala, dovtip, dovtipna beseda: ridiculi causā Pl., mihi solae ridiculo fuit Ter. ker je bil smešen, quae sint genera ridiculi Ci., de absentibus aut per ridiculum aut severe maledicere dicitur Ci.; pl.: Q. idr., sententiose ridicula dicere Ci.

2. pass. smešen, (po)smeha vreden: Lucr., Iuv., Q. idr., qui ridiculus minus illo (sc. es)? H., Verria haec turpia ac ridicula Ci., homo ridicule insanus Ci.; ridiculum est z inf.: Ter., Ci., Q.; z ACI: ridiculum est me nunc de Verre dicere Ci.

rientrare

A) v. intr. (pres. rientro)

1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
rientrare in casa spet stopiti v hišo
i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
rientrare in sé zavedeti, ovedeti se

2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran

3. biti pomaknjen nazaj, navznoter

4. spadati (k), biti (v):
il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti

5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje

B) v. tr.

1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)

2. navt. speti del jader

rigeō -ēre -uī (najbrž sor. z lat. frīgus, gr. ῥῖγος) biti negiben, biti trd, biti okorel, biti otrpel, biti tog, biti odrevenel, (o)dreveneti od mraza, otrde(va)ti, sršati, sršeti, ježiti (se): Fr., L., Col., Mart. idr., rigere frigore Ci., omnia rigentia gelu L., partes terrae aut frigore rigent aut uruntur calore Ci., prata rigent H.; pesn.: Cerealia dona rigebant O. so bila trdo zlato, terga boum insuto ferro rigebant V.; metaf.: gelidoque comae terrore rigebant O. so se (na)ježili, so se naščetinili, riget horrida cervix O., sine frondibus arbos nuda riget O. strmi, štrli kvišku; tako: late riget Tmolus O., nervi rigent H. so trdi, negibljivi; pren.: feritas immota riget Mart. srepo negibno stoji; occ. biti poln česa, obilovati s čim, imeti veliko (mnogo) česa, pokati od česa: palla rigens signis auroque V., ex auro Sil., arva rigent semine … veteris venae O. zlatonosnega peska. — Od tod adj. pt. pr. rigēns -entis odrevenel, okorel, otrpel, premrl, trd, tog, z(a)mrznjen: pars terrae Tib., aqua Mart., caput Q., oculi Plin., anguis O. trd; pesn.: saxa Sen. tr. gole kvišku štrleče; pren. trd = neupogljiv: animus Sen. tr., vir tot malis rigens Sen. tr.

rigettare

A) v. tr. (pres. rigētto)

1. ponovno vreči, metati

2. ponovno vliti, vlivati

3. bot. pognati, poganjati

4. vreči, metati nazaj; pren. zavrniti, zavračati; odvrniti, odvračati:
rigettare un ricorso zavrniti pritožbo

5. pog. izbljuvati (tudi absol.)

6. ponovno se pokazati; vzcveteti:
il muro rigetta le macchie na zidu so ponovno vzcvetele lise

B) ➞ rigettarsi v. rifl. (pres. mi rigētto) ponovno vreči, metati se; vrniti, vračati se (k)

C) v. intr. ponovno se pokazati, pojaviti, pojavljati

right² [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička