Franja

umakníti to withdraw; to draw back; to retract; to take back; vojska to retire; to remove

umakníti čete vojska to withdraw (the) troops
umakníti svojo kandidaturo to withdraw one's candidature
umakníti tožbo to withdraw a charge
umakníti obtožbo to retract an accusation
umakníti se to withdraw, to draw back, vojska to retire, to retreat; to beat a retreat
umakníti se iz svetnega življenja to retire from the world
vojska se je pred sovražnikom umaknila v lepem redu the army retired before the enemy in good order
uspešno, srečno se umakníti (izmuzniti) to make good one's retreat
umaknite se! (pojdite s poti!) make way!
umaknite se mi! get out of my way!

umanarsi v. rifl. (pres. mi umano) relig. učlovečiti se

umanizzare

A) v. tr. (pres. umanizzo) človečiti, humanizirati

B) ➞ umanizzarsi v. rifl. (pres. mi umanizzo) humanizirati se, civilizirati se

Umber -bra -brum úmbrijski, úmbrski: canis V., aper H., maritus O., porcus Cat., lacus (= Clitumnus) Pr., opes Stat., vilicus Mart.; subst.

1. Umber -brī, m
a) (sc. canis) umbrijski lovski pes: Sen. tr., Sil., Val. Fl., Umber haeret hians V.
b) Úmbrijec, Úmber: Fest., P. F.; nav. pl. Umbrī -ōrum, m α) Úmbrijci, Úmbri, preb. Umbrije, staro italsko pleme: L., Plin., Plin. iun. β) Umbrī (umbrī) úmbri, mešanci med muflonom in ovco: Plin.

2. Umbra -ae, f Úmbrijka, Úmbra; v besedni igri z umbra: quasi flagitator astat usque ad ostium, nec mi umbra hic usquamst, nisi si in puteo quaepiamst. TR. Quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes Pl. (Mostell. 768—770). — Od tod subst. Umbria -ae, f Úmbrija, dežela Umbrijcev med Etrurijo in Jadranskim morjem: Varr., Ci., L., Pr., Plin. idr., imenovana tudi Umbria terra: Gell.; adj. Umbricus 3 úmbrijski, úmbriški: creta Plin.

umest|en [é] (-na, -no) (ustrezen) angemessen; (oportun) angebracht; (pameten) ratsam, geraten, empfehlenswert
zdelo se mi je umestno (najprej počakati) es schien mir geraten (zunächt einmal zu warten)
biti umesten am Platz sein
ne biti umesten fehl am Platz sein

umgehen^*1 hoditi/iti okoli, narediti ovinek; krožiti; Geister: strašiti; eine Krankheit usw.: širiti se; umgehen mit (handhaben) ravnati; mit Gedanken: ukvarjati se z; mit jemandem: družiti se; sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si

umiliare

A) v. tr. (pres. umilio)

1. knjižno povesiti, povešati; prikloniti, priklanjati (glavo)

2. ekst. ukrotiti, brzdati, potlačiti:
umiliare il proprio orgoglio krotiti svoj ponos

3. ponižati, poniževati:
umiliare qcn. di fronte a tutti koga ponižati pred vsemi

B) ➞ umiliarsi v. rifl. (pres. mi umilio) ponižati se

uno, un

A) agg. (f una)

1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno

3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

C) art. indeterm. (f una)

1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo

2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!

4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

Č) pron. (f una; m pl. uni)

1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče

2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico

uncongenial [ʌnkəndží:niəl] pridevnik
duhovno neenakovreden, nesoroden po duhu ali nadarjenosti; neustrezen, neprikladen; neugoden; nekongenialen; nesimpatičen

an uncongenial climate neugodna klima
this job is uncongenial to me to delo mi ne prija

undersign [ʌndəsáin] prehodni glagol
podpisati

undersignd podpisan
the undersignd podpisanec
(I), the undersignd (jaz) podpisani
(We), the undersignd (mi) podpisani

ungere^*

A) v. tr. (pres. ungo)

1. namazati; ekst. zamazati, pomastiti

2. ekst. podmazati (zobnik):
ungere le carrucole, le ruote a qcn. pren. komu se prilizovati, koga podkupiti
ungere il dente pren. mastiti se, jesti na tuj račun

3. relig. maziliti

4. pren. dobrikati se

B) ➞ ungersi v. rifl. (pres. mi ungo) namazati se, zamazati se

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

ūnicus 3 (ūnus)

1. edin(i): Pl., Ter., Acc. fr., Cat., Lucr., Sen. tr., Plin., Ap., Cels., Iust. idr., filius, filia Ci., consul Ci., L., spes L., anser, orbis O., avis, volucris O. ki ji ni enake; z gen.: unice rerum fessarum Sil. ti edini rešitelj pred bridkostmi; komp. opisan z magis: mi etiam unico magis unicus est Pl.

2. metaf.
a) ki (čemur) ni enakega, izreden, izvrsten, odličen, enkraten, eden (in edin), nenavaden: Afr. fr., Pr., Q., Lucan., Suet., Fest. idr., dux, fides L., liberalitas Ci., unicum antiquitatis specimen T., malitia atque nequitia Corn., scelus Vell., tu poëta es prorsus ad eam rem unicus Pl. edini sposoben.
b) edini (edino) ljubljen: puer unice O., unico gaudens mulier (sc. Livia) marito (sc. Augusto) H. — Adv. ūnicē

1. (pri glag.) edino(le), izredno, izjemno, izrecno, le, zgolj, samo, izključno: Gell. idr., unice amare, diligere Ci., unice probare Plin. iun.

2. (pri adj.) docela, dočista, povsem, popolnoma, scela, sceloma: unice securus H.; pogosto v zvezi z unus: Pl.; pred superl.: Aristotelis unice studiosissimus Gell.

unificare

A) v. tr. (pres. unifico)

1. zediniti; združiti, združevati:
unificare l'Europa združiti Evropo

2. poenotiti; standardizirati (industrijski proizvod)

B) ➞ unificarsi v. rifl. (pres. mi unifico) zediniti, zedinjati se; združiti, združevati se; poenotiti se

uniformare

A) v. tr. (pres. uniformo)

1. izenačiti, izenačevati; uniformirati

2. prikrojiti, prikrajati; prilagoditi, prilagajati

B) ➞ uniformarsi v. rifl. (pres. mi uniformo) uniformirati se; prilagoditi, prilagajati se:
uniformarsi alla volontà della maggioranza sprejeti voljo večine

unire

A) v. tr. (pres. unisco)

1. spojiti, spajati

2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti

4. zvezati (s cesto, telefonom)

B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se

2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

3. (armonizzarsi) biti skladen

C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

1. pridružiti se

2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca

universalizzare

A) v. tr. (pres. universalizzo)

1. univerzalizirati

2. ekst. razširiti, razširjati

B) ➞ universalizzarsi v. rifl. (pres. mi universalizzo) razširiti, razširjati se

unwell [ʌnwél] pridevnik
nezdrav, bolan, bolehav; ki se slabo počuti; ki ima menstruacijo

I am unwell ni mi dobro

unwohl slabo, nelagodno; unwohl sein slabo se počutiti, imeti slab občutek; biti slabo (mir ist unwohl slabo mi je) ; für Frauen: imeti mesečno perilo; figurativ sich unwohl fühlen slabo/nelagodno se počutiti

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do