Franja

op-pōnō -ere -posuī -positum (ob in pōnere)

1. na(s)proti postaviti (postavljati), položiti (polagati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), (po)držati pred (ob) kaj, pass. nasproti stopiti (stati), se uleči (ležati): Petr., Cels. idr., o. manum fronti O. dati na čelo, oculis (ante oculos) manū o. O. ali manum ad oculos Suet. zasloniti (zaslanjati), zakri(va)ti si oči z roko, auriculum H. nastaviti, prožiti, pomoliti, fores oppositae O. nasproti postavljena = zaprta; med.: luna … opposita soli Ci. ki je stopila soncu nasproti; poseb. kaj v varstvo ali bran, obrambo (čemu) na(s)proti, kaj pred kaj postaviti (postavljati): exercitum barbarorum copiis Cu., armatos ad omnes introitus C., turrim ad introitum portūs C., castra ante moenia L., alicui equites C., se alicui C. idr., pro carissimis pignoribus corpora o. Cu. te predrage zastave zaslanjati s svojimi telesi, urbs barbaris ut propugnaculum opposita N. nasproti stoječe, moles oppositae fluctibus Ci.; o mestih: oppidum oppositum Thessaliae C. ki stoji nasproti Tesalije, Rhegion oppositum contra Lanclēia saxa O.; occ.
a) kot kockarski t.t. staviti proti (za protidobitek): pono palium: ille suum anulum opposīvit (= opposuit) Pl.
b) kot t.t. raznih voznikov: o. currum Sil. ali samo opponere Plin. zavoziti preko poti, zapreti (zapirati) komu pot z vozom (da se naslednji voz zadene ob njega in prevrne).

2. metaf.
a) nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), prepustiti (prepuščati): Gell., ad omne periculum solus opponitur Ci., se periculis o. Ci. izpostaviti (izpostavljati) se nevarnostim, nudatas radices hiberno frigori Plin.
b) komu kaj kot strašilo pred oči postaviti (postavljati), predočiti (predočevati): alicui formidines Ci., oppositus est terror Antonio Ci.
c) postaviti kak nasprotni razlog, opreti (opirati) se na nasprotni razlog, navesti (navajati) kaj proti čemu, ugovarjati, nasprotovati, oponírati: Q., quid habes, quod mihi opponas? Ci., quid opponas si negem? Ci., aliqui nomen, valetudinem alicuius Ci.
d) primerjaje na(s)proti postaviti (postavljati), v pass. = na(s)proti stati: Ph., Sen. ph., Gell. idr., multis secundis proeliis unum adversum C., omni virtuti vitium … opponitur Ci. stoji nasproti, his quattuor causis totidem medicinae opponuntur Ci.
e) kot jur. t.t. v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): o. res suas ad securitatem creditorum Sen. ph., ager oppositus est pignori ob decem minas Ter., o. domos nostras Vulg., animam suam tibi Vulg.; v besedni igri s pomenom pod 2. a): villula vestra non ad Austri flatus opposita est ..., verum ad milia quindecim et ducentos Cat. — Od tod adj. pt. pf. oppositus 3 nasproten, nasprotujoč, protiven, subst. opposita -ōrum, n nasprotujoči si stavki, protislovja: Gell.

Opomba: Star. pf. opposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. oppostus: Lucr.

opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. -ē (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

2. metaf.
a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.

opposer [ɔpɔze] verbe transitif nasproti (po)staviti, postaviti proti; nasprotovati, ugovarjati, oponirati

opposer quelque chose à quelqu'un zoperstaviti komu kaj
opposer la force à la force silo sili zoperstaviti
je n'ai rien à opposer à ce projet nimam nič proti temu načrtu
opposer résistance upirati se, nasprotovati
s'opposer stati, biti si nasproti, nasprotovati si
nos positions s'opposent sur ce problème naša stališča o tem problemu si nasprotujejo
s'opposer à quelqu'un, à quelque chose upirati se, nasprotovati komu, čemu
son père s'oppose à ce mariage njen oče nasprotuje tej poroki

oppositus, v sg. le abl. -ū, m (opponere)

1. act. postavljanje na(s)proti, postavljanje (dajanje) pred kaj: oppositu laterum, oppositu membrorum Sil., foliorum oppositu pudenda velatus Aus., laterum et corporum nostrorum oppositūs pollicemur Ci.

2. pass. stanje, lega položaj pred čim, nasproti česa: Plin., Gell. idr., solem lunae oppositu solere deficere Ci.

3. metaf. navajanje proti čemu: oppositu horum vocabulorum commotus Gell.

op-primō -ere -pressī -pressum (ob in premere)

I.

1. (po)tlačiti, na tla pritisniti (pritiskati), zatisniti (zatiskati), tiščati: Pl., taleam pede Ca., oppressus onere armorum C., classis a praeconibus oppressa Ci. potopljeno, o. sinistrā manu mulieris pectus L., digito linguam Cael., ora loquentis O., opprime os! Ter. drži jezik za zobmi! jezik za zobe!, o. oculos (sc. morientis) Val. Max.; occ.
a) potlačiti, zmečkati, pomečkati, zadušiti, zadaviti, ubiti, zasuti: ne quis porcellus a matre opprimatur Varr., o. fauces Sen. ph. komu usta pripreti = ne dati mu na ves glas govoriti; toda o. fauces alicuius manu suā Suet. zadaviti koga s svojo roko, sidunt rimae subito et opprimunt operatos Plin., trabem deicere et hominem opprimere Icti., ruinā conclavis opprimi Ci., arenarum mollibus oppressus Iust., terrā oppressus Ci.
b) ogenj (za)dušiti, (po)gasiti: flammam ore in ardente Enn. ap. Ci., aquae multitudine vis flammae opprimmitur Ci.
c) pogoltniti (goltati) = ne izgovoriti (izgovarjati): litterae neque expressae neque oppressae Ci.
d) v boju podreti (podirati), na tla (z)valiti: miles Gallus ab equite Romano oppressus Suet.; pesn. = (sploh) podreti (podirati): iaculo leonem Val. Fl.

2. metaf.
a) (po)tlačiti, (za)dušiti, (u)dušiti, zatreti (zatirati), čemu ne da(ja)ti duška (prostora) čemu, ne (po)kazati česa, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) kaj: tumultum L., motum Eutr., orientem ignem L., invidiam N., dolorem, potentiam Ci., libertatem N., iram S. pogoltniti, požreti, desiderium Sen. ph., mentionem memoriamque contentionis L., fraudem L. spodnesti, preprečiti, orationem Ci. postaviti se po robu izjavi, nasprotujoče nastopiti proti izjavi, aliquid opprimere atque abscondere Ci. ali insigne (znak) veri o. Ci. prikri(va)ti, tajiti, (za)tajiti (zatajevati); occ. α) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), upropastiti (upropaščati); v pass. = obnemoči, iznemoči zaradi česa, pod čim, pri čem, podleči komu, čemu, pri čem: o. aliquem iniquo iudicio Ci., insontem falso crimine L., occasionem sui opprimendi dare N., opprimi factione militari Eutr. β) podjarmiti (podjarmljati), zasužnjiti (zasužnjevati): patriam oppressam in libertatem vindicare N., Athenas servitute oppressas tenere N. v hudi sužnosti držati, rem publicam oppressam tenere Val. Max. oblastno delovati (vplivati) na razvoj državnih (javnih) zadev, s trdo roko urejati javne zadeve. γ) obvlad(ov)ati, nadvlad(ov)ati, užugati, ugnati, podvreči, premag(ov)ati, (u)krotiti: nationem Allobrogum Ci., bello eum N., bello reliquias Ci., adversarios N., Catilinae latrocinium Ci., legionem C. uničiti; poseb. koga zalotiti, prijeti, ujeti, zgrabiti, zapreti, v zapor dati: muscam Ph., suspectissimum quemque Suet., desertorem Icti.
b) (po)tlačiti, (po)treti, stisniti (stiskati), pritisniti (pritiskati), (za)težíti: animus demissus et oppressus Ci., calamitas eum oppressit Ter., opprimi invidiā, aere alieno, onere officii Ci., opprimi onere faenoris S., opprimi totius corporis doloribus Ci., timore oppressus C. prevzet od strahu, navdan s strahom, ves prestrašen, somno oppressus C. v trdnem spanju, trdno speč, pogreznjen v spanec; poseb. tako rekoč „vrat zadrgniti (zadrgovati)“ komu, prijeti (držati) koga za vrat = pritisniti (pritiskati), trdno držati koga (da npr. izpolni svojo obljubo), ne izpustiti (izpuščati) koga: Pl., institit, oppressit, non remisit Ci. —

II. (nenadoma, zahrbtno, zavratno) napasti (napadati), navaliti (navaljevati), planiti na koga, prestreči (prestrezati) koga (poseb. kot voj. t.t.): Ciceronem S., comminus aliquem Hirt., matrones in Eleusinis sacris noctu Iust., in tabernaculo opprimi C., repentino adventu incautos L. ali improvidos incautosque hostes L., hostem imprudentem N. ali inopinantem C. = nenadoma napasti; metaf.

1. presenetiti (presenečati), (i)znenáditi, (z)bloditi, vnesti (vnašati) zmedo, (z)mešati: numquam ille me opprimet consilio Ci. z naglico svojega sklepa, ne subito a me opprimantur (sc. z vprašanji), haec sum rogaturus Ci.

2. (o stvareh) prestreči (prestrezati), zaje(ma)ti, uje(ma)ti, dobi(va)ti, naj(deva)ti, presenetiti (presenečati), doseči (dosegati), zade(va)ti, dolete(va)ti, zateti: Antonium mors oppressit Ci., hominem opprimit tantus improviso morbus Ci. napade, prime, zgrabi, aliquem lux (dan) ali nox oppressit Ci., L., oppressi luce copias instruunt Hirt., clade, igni opprimi L., oppressus fraude loci V. prevaran; abs.: hiems oppressit L. je prišla.

oppūgnātrīx -īcis, f (fem. k oppūgnātor) napadalka, bojevnica zoper kaj: daemonum Aug.

op-pūgnō¹ -āre -āvī -ātum (ob in pugnāre)

1. boriti (bojevati) se zoper koga: quorum acerrimo concursu cum magnam partem diei esset oppugnatum N. so se bojevali drug proti drugemu (po nekaterih izdajah esset pugnatum).

2. kot voj. t.t. (naspr. defendere) naskočiti (naskakovati), (naskakovaje) oblegati, navaliti (navaljevati) na, pritisniti (pritiskati) na (mesto, trdnjavo idr.), napasti (napadati): consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L. (prim. oppugnatio), o. urbem non coronā, sed operibus L., oppidum Ci. ep., castellum Iust., castra, locum munitum C., Spartam, Chium (mesto) N.; pa tudi: Aegyptum N. ali Macedoniam L. napasti, udariti na; abs.: ut una semper pars (sc. exercitūs) … oppugnaret L. nadaljevati naskakovanje (obleganje); pren.: quae res aperte petebatur, ea nunc occulte cuniculis oppugnatur Ci.

3. metaf. koga (kaj) napasti (napadati), pestiti, spodbi(ja)ti, nasprotovati, boriti se zoper koga (kaj): clandestinis consiliis nos oppugnant Ci., aliquem aperte pecuniā Ci., rem Ci., aequitatem verbis Ci.

Opomba: Star. inf. pf. oppugnassere: Pl.

opravičílo excuse ženski spol , justification ženski spol ; (pisno) lettre ženski spol d'excuse

kot opravičilo, v opravičilo comme (ali pour, à titre d') excuse
kaj lahko navedete v svoje opravičilo? que pouvez-vous indiquer pour votre justification?
imeti vedno opravičilo pri roki avoir toujours une excuse toute prête
navesti opravičilo apporter (ali alléguer, donner) une excuse
prinesti opravičilo profesorju apporter un mot d'excuse au professeur

opravičílo (-a) n scusa, scusante, giustificazione; discolpa, discarico;
izmrmrati opravičilo mormorare una scusa
povedati, reči kaj v opravičilo dire qcs. per scusare, giustificare
opravičilo za težek gospodarski položaj la causa della difficile situazione economica

opravi|ti (-m) opravljati

1. machen; delo, nalogo, dolžnost, formalnosti, opravke: erledigen; plačilo: (eine Zahlung) leisten; obisk pri kom: (bei jemandem einen Besuch) machen, (jemandem einen Besuch) abstatten; uradno dejanje, poroko, preiskavo, otvoritev: vornehmen; nalogo, potrebo, naročilo: verrichten; pot: (einen Weg) zurücklegen
naknadno opraviti nachholen
opraviti carinske, mejne … formalnosti uradnik: abfertigen
opraviti daritev darbringen
opraviti dializo komu (jemanden) dialysieren
opraviti kolavdacijo/tehnični prevzem (etwas) kollaudieren
opraviti izpit eine Prüfung ablegen/bestehen
opraviti komasacijo (etwas) kommassieren
opraviti kontrolni pregled medicina nachuntersuchen
opraviti korekturo Korrekturen lesen
opraviti pot einen Weg zurücklegen, okoli česa: (etwas) umlaufen
opraviti potrebo die Notdurft verrichten, veliko: Stuhlgang haben
opraviti predpranje vorwaschen
opraviti preizkus po naključni izbiri eine Stichprobe machen
opraviti psihoanalizo (jemanden) psychoanalysieren
opraviti servis warten, generalno: überholen
opraviti spoved die Beichte ablegen

2. (dokončati) fertig sein mit, (etwas) vollbringen, hinter sich bringen; pogovorno: über die Bühne bringen; tečaj, šolanje: absolvieren

3.
na kratko opraviti kako zadevo: (eine Sache) kurz abtun, kurzen [Prozeß] Prozess machen mit, kurz abfertigen
opraviti z levo roko neresno: mit der Linken Hand machen
zlahka opraviti z leichtes Spiel haben mit
(biti kos čemu) (etwas) bewältigen

4. (doseči kaj pri kom) ausrichten, verrichten
ne da bi kaj opravil se vrniti ipd.: unverrichteter Sache/Dinge

5.
imeti opraviti z zu tun haben mit, zu tun kriegen mit
figurativno dati si opraviti z sich zu schaffen machen mit, preveč: viel zu viel Federlesens machen (von)
on je pri meni opravil/z njim sem opravil er hat ausgespielt, er ist bei mir unten durch

opráviti hacer ejecutar ; (posel) despechar

opraviti s čim acabar (ali terminar ali llevar a cabo) a/c
opraviti izpit hacer (ali sufrir ali pasar) un examen
opraviti naročilo ejecutar un orden
dati kamu mnogo opraviti dar mucho que hacer a alg
z njim sem opravil (fig) he roto con él toda relación
zlahka opraviti (fig) no encontrar dificultades, ganar con facilidad
imeti mnogo opraviti tener que hacer mucho
s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso; eso no es asunto mío; eso no me incumbe
nič ne opraviti no conseguir nada, irse con las manos vacías
vrniti se, ne da bi kaj opravili volverse sin haber logrado su propósito; volver con las manos vacías

opravljen (-a, -o) erledigt, fertig
potrdilo o opravljenem izpitu das Prüfungszeugnis
potrdilo o opravljeni nalogi/opravljenem izpitu der Leistungsnachweis
sporočilo, da kaj ni opravljeno die Fehlanzeige, die Fehlmeldung
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesleistung, die Tagesarbeit

opredelíti définir, déterminer, préciser, expliquer, fixer, spécifier, particulariser

opredeliti se se déterminer, s'orienter, opter
opredeliti pojav, pojem définir un phénomène, une conception
opredeliti vodilno temo moderne umetnosti déterminer (ali constater) le théme directeur de l'art moderne
opredeliti z zakonskimi določili fixer (ali déterminer) à l'aide de dispositions législatives
opredeliti se za Slovenca opter pour la nationalité slovène
ni se opredelil za nobeno stran il ne s'est prononcé pour aucun parti
opredeliti se za koga, za kaj se prononcer pour quelqu'un, pour quelque chose (ali en faveur de quelqu'un, de quelque chose)
opredeliti se proti prendre position contre, se prononcer contre

òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti

opŕtati charger (ali prendre, mettre) sur son dos

oprtati si kaj se mettre quelque chose sur le dos

optimiste [-mist] adjectif optimističen; masculin optimist

je ne suis pas très optimiste pour sa guérison nisem kaj prida optimist glede njegove ozdravitve

opulentus 3, adv. -ē (soobl. = opulēns)

1. bogat, premožen, imovit, obilen, kras(ot)en, sijajen (naspr. inops): Mel., Sen. ph. idr., opulenti homines et copiosi Ci., multi privati opulenti ac potentes Ci., oppidum plenum atque opulentum Ci., o. Etruriae arva L., obsonium Pl., mensa Aug. obilna pojedina, opulentissimae Syriae gazae Ci., dona opulentissima Suet., opulenta ac ditia stipendia facere L.; z abl. bogat s čim: adulescens auro opulentus Pl., exercitus praedā o. L., pecuniā dites et voluptatibus opulenti T. polni denarja (premožni) in v razkošju živeči, templum donis opulentum V., Etrusci campi omnium copiā rerum opulenti L., Numidia agro virisque opulentior S.; tudi: bogat po čem, v sreči, glede na kaj: fortunā opulentus (naspr. fortunā egenus) Ap.; z gen. bogat s čim, poln česa: provinciae nec virorum inopes et pecuniae opulentae T. polne denarja = bogate, opulenta honorum copia H.; subst. pl. n: intactae regionis opulenta Cu. bogastvo.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo, z velikimi vojaškimi silami, močan: minus opulentum agmen L. slabša vojna moč.

3. mogočen, imeniten, vpliven, ugleden, veljaven: parvis copiis bella gerere cum opulentis regibus S., opulentior factis L., opulentissimum et maximum regnum Antiochi Ci.; subst. pl.: opulenti (naspr. ignobiles) Enn., opulentiores (naspr. humiliores) Hirt.

4. metaf. vsebinsko bogat, z bogatim jedrom, jedrnat: oratio Gell., liber opulentissimus Gell.

opus¹ -eris, n (prim. sanskr. ápas delo, dejanje, ápas žrtvovanje = darilno dejanje, lat. opera, operōr)

I.

1. delo, delovanje, ukvarjanje s čim, opravek, opravilo, posel, dejavnost: Ca., Varr., H., Q. idr., menses octo opus non defuit Ci. ni manjkalo dela, omnibus una quies operum, labor omnibus unus V., o. ingens, servile L., rusticum Kom., Col., militare Suet. delo vojakov, opus manuum O., opera fabrilia Icti. rokodelska dela, opera ad fabrilia surgit V. kovaško delo, kovanje, o. facere Ter. delati, opus rusticum ali opus ruri facere Ter. poljsko delo opravljati, na polju delati, favere operi O., instare operi V. pridno delati, pauper, cui in opere vita erat Ter. ki je živel ob delu, res immensi operis L. ki zahteva silno veliko truda in dela, magni operis est (z inf.) Cu. veliko dela zahteva (terja), in (ad) opus publicum damnari (dari) Icti. na javno kazensko delo, Martis opus V. borba, boj, opus belli Pr., opera bellica Vell. bojevanje, vojskovanje (naspr. civiles artes); occ. vsako posebno delo
a) zdravniška dejavnost, izvrševanje zdravništva, opravljanje zdravniškega poklica, zdravljenje: manere (čakati) medicum, dum se ex opere recipiat Pl.
b) poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje (= opus rusticum): Sen. ph., Pl., o. facere Ter. ali patrio rure facere opus O. obdelovati polje, kmetovati, coloni operis sui arma relinquunt O., bovem commodare, ut opus faceret Icti.
c) lov(stvo), lovljenje: Romanis solemne viris opus H.
d) gradnja, grajenje, zidava, zidanje, gradba: omnes … opus facerent N. naj bi pomagali zidati, opus fieri Lacedaemonii querebantur N. da se zida (gradi), muri ingentis operis Cu., molas novi operis Cu. jezovi, ki jih treba znova delati, lex operi faciundo Ci. gradbena pogodba, opus pupillo redimere Ci. gradnjo za varovanca prevzeti za dogovorjeno plačilo.
e) delo v rudnikih, rudarsko delo, rudarjenje, rudarstvo, kopanje rude, starejše rudokopnja: in opus damnari Plin. iun. = in opus metalli ali metallicum damnari (dari) Icti.; prim. in opus salinarum dari Icti.
f) kot voj. t.t. gradnja okopov, utrjevalno delo, vkopavanje: labor operis C., opus facere C. delati okope, in opere occupatus C. zaposlen z gradnjo okopov, fatigatus (fessus) miles operibus proeliisque L., opus castrorum S. utrjevanje (vojaškega) tabora (ostroga), dies noctesque in opere versari C., milites opere prohibere, ab opere deducere, revocare C., in operibus … multus adesse S.; adv.: locus naturā et opere munitus C. = (ret.) situ et opere munitus Cu. od narave in človeške roke utrjen, naravno in umetno zavarovan (utrjen).
g) evfem. = spolni odnos, telesna združitev: o. obscaenum O., opere faciundo lassus Pl., accedere ad opus Mart.
h) (o neosebnih subj.) učinek: tela diversorum operum O., opus meae hastae sensit O., opus efficere C. učinek imeti, učinkovati.

2. meton.
a) dovršeno, (i)zgotovljeno delo, izdelek: Cu., Plin., Gell. idr., opera magnifica et praeclara Ci., pictores et ii, qui signa fabricantur, et verum etiam poetae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci.
b) occ. nam. imena posameznega izdelka: zgradba, stavba, poslopje: Suet., Icti., ponit opus O. (= labirint), urbis opus V. ladja, ki jo je izdelalo mesto, opera publica, urbana L., opus balnei Plin. iun. kopališče.
c) kot voj. t.t. α) okop(i), nasip(i), utrdba z okopi, branik, branilo: opus hibernorum munitionesque C., opus castrorum C., emporium opere magno munitum L., magnitudo operum H., tumulum operibus magnis munire C., castra magnis operibus communita S. fr. β) oblegovanje, oblegovalno delo, oblegovalna priprava: urbem operibus claudere N. ali saepire Ci., L. ali circumdare Vell., magnitudo operis C. γ) oblegovalni stroj: opera admovere L., opera incendere N., vineae aliaque opera L., non coronā, sed operibus oppugnare L., operibus urbem expugnare L. δ) jez, nasip: summi operis fastigium Cu., opus iacĕre Cu. jezove nasuti, nasipa(va)ti, nasipe nameta(va)ti, opera accipere Cu. v tla (zemljo) sprejeti, flumen operibus obstruere C.
d) umet(el)no delo, umetnina: Vell. idr., ut reconcinnetur (sc. palla) atque ut opera addantur quae volo Pl., Silanionis opus tam perfectum, tam elegans Ci. (o kipu), opus admirabile Ci., o. marmoreum O. marmoren kip, totum Numidae sculptile dentis opus O., pocula, opus Alcimedontis V., opus caelatum Auct. b. Hisp., opus Mentoreum Pr. kovinska časa z reliefi, ki jo je izdelal Mentor, vestis, sororum opus Cu., opus plumarium Vulg.
e) slovstveno delo, literarno delo, literarni izdelek: Cu., Q. idr., o. oratorium Ci., carmina, elegi, mirabile visu opus H., opus exigere O. pesnitev dokončati, ut [dii] orsis tantum operis successūs prosperos darent L. naj naklonijo uspeh smelemu podvigu tako velikega (zgodovinskega) dela, opus habeo in manibus Ci. spis imam v delu.
f) kak rokodelski izdelek (proizvod): opus pistorium Plin., Cels. pecivo.
g) delo (proizvod) čebel: cerea opera sua Col., ceris opus (= med) infundite Ph. —

II.

1. delo = dejanje, podjetje, početje: O., V. idr., gloria plus habet nominis quam operis Cu. se opira bolj na ime kot na dejanja, operibus eum anteire C., hoc ultimo virtutis opere edito Cu., his immortalibus editis operibus L.; od tod: quod sui operis erat, agebat L. kar je imel na skrbi, za kar je skrbel, sunt, quibus unum opus est H. edino delo, periculosae plenum opus aleae H. zelo nevarno podjetje; pl. opera -um, n
a) v krščanstvu = dobra dela (gr. καλὰ ἔργα): Vulg., Ambr., Cypr., Lact.
b) politična dela, politična dejanja, politični ukrepi, politični podvigi, politične uredbe, politične ureditve: commendatus illi sua atque ipsius opera Vell., primum principalium eius operum erat ordinatio comitiorum Vell.

2. delo = izdelava, rokodelsko (ročno) delo, ročna izdelava, umet(el)nost, slog: materiam superabat opus O., hydra praeclaro opere Ci., simulacrum singulari opere Ci., quarum (sc. bullarum) iste non opere delectabantur, sed pondere Ci. v veličastnem slogu, fabricavit Argus opere Palladio ratem Ph. podobno Paladinemu delu = umetelno, galeae caelatae opere Corinthio Ci. na korintski način, v korintskem slogu.

3. trud, napor, težava v adv. zvezah: magno (maximo) opere Ci. z veliko (največjo) težavo, zelo (prav zelo), maiore opere Ca. ap. Gell., summo opere Lucr., quanto opere Ci. kako zelo, tanto opere Ci. tako zelo, quantillo opere Pl. kako lahko, nimio opere Ci. zelo, silno: haec artificia Graecos nimio opere delectant Ci.; glede na pomene prim. sklope (ixpt.) māgnopere, quantopere, tantopere, summopere idr. —

III. opus „delo, ki naj se stori“, „naloga“ = „potrebno“, „potreba“

1. kot nom. sg. s predik. esse: opus est potrebno je, treba je, potrebuje se (z dat. personae (pa tudi brez njega) in s stvarjo, ki jo kdo potrebuje)
a) kot subj. v nom.: Varr., Ter. idr., dux nobis et auctor opus est Ci., si quid sibi a Caesare opus esset C. ko bi on kaj potreboval od Cezarja, aedificanti usus o. Ci., sumptu ne pareas ullā in re, quod ad valetudinem opus sit Ci., quorsum est opus? H.; pl.: maritumi milites opus sunt tibi Pl., quae amicis o. fuerant N., quae curando vulneri o. sunt L., quaecumque ad proximi diei oppugnationem o. sunt C.; z inf.: omnia ennumerare non o. est Ci., quid o. est plura (sc. dicere) Ci.; z ACI: Pl., Sen. rh., Plin. idr., o. est ipsos antecedere C., ne dici quidam o. est Ci.; z NCI: tu, quae istic o. erunt administrari, prospicies Brutus in Ci. ep.; redko v zahtevnem stavku: quamquam non est opus affingas aliquid aut adstruas Plin. iun., quam (sc. avaritiam) tuam refrenes aliquantulum o. est Aug., mihi o. est, ut lavem Pl., intellegebant o. esse, ut bonis artibus pectus implerent T. (Dial.), reus, cui o. esset, ne reus videretur Plin. iun.; subj. moramo (v mislih) dostaviti: vires effundite vestras! sic o. est (sc. fieri) O., gallum cum o. non fuit (sc. suffocare), suffocavit Ci., non debeo temptare … nihil o. est (sc. temptare) Ci.
b) najpogosteje z abl.: Pl., Ter., Afr. fr., Ca., O. idr., auctoritate tua nobis opus est Ci., auxilio, pecuniā o. est N., armis opus (brez est) V.; tako vselej z abl. pt. pf.: Ca. fr., quid opus sit facto N. kaj je treba storiti, cur properato (hiteti, naglica) o. esset Ci., facto, non consulto in tali periculo opus esse S., sibi opus esse domino eius convento L., o. est puellā servatā O.; redko v gen. ali acc.: quanti argenti opus fuit L., magni nunc erit oris o. Pr., ad consilium pensandum temporis o. esse L.; puero o. est cibum Pl., o. est calcis modium unum Ca.

2. opus habeo aliquā re potrebujem kaj: Eccl., ferae pecudes in vinariis ut graminibus, sic frugibus roburneis opus habent Col.

opustíti omettre, cesser, abandonner, suspendre; délaisser ; (odreči se) renoncer à ; (trgovino) liquider

opustiti boj, borbo (flg) abandonner la lutte
opustiti kaj faire abandon de quelque chose
opustiti kajenje cesser de fumer
opustiti nerentabilno proizvodnjo suspendre une production non rentable
opustiti obrt, delo renoncer à un métier, à un travail

ora¹ f

1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas

2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči

3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj

4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva)