Franja

vezni elektronski par stalna zveza
kemija (del kemijske vezi) ▸ kötő elektronpár

vgradn|i (-a, -o) Einbau- (del das Einbauteil, motor der Einbaumotor)

vhodn|i [ó] (-a, -o)

1. Eingangs- (del der Eingangsteil, tok der Eingangsstrom, vrata die Eingangstür, das Eingangstor)

2. Eingabe- (enota die Eingabeeinheit, das Eingabegerät)

3.
gradbeništvo, arhitektura vhodni stolp der Torturm

ví (vé vé) pron.

1. voi:
vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
blagor vam! beati voi!
gorje vam! poveri voi!

2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.

3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
kako vam je ime? (lei) come si chiama?
to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!

4. (izraža človeka nasploh)
hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così

více (víc) f pl. rel. purgatorio (tudi ekst.):
pekel, vice in nebesa l'inferno, il purgatorio, il paradiso
pren. trpeti kakor duša v vicah soffrire le pene del purgatorio

vídenje (-a) n

1. vista, il vedere; visione:
sposobnost za videnje v mraku capacità di vedere al buio
režiserjevo videnje drame il dramma nella visione del regista

2. rel. visione:
apokaliptična videnja visioni apocalittiche

3. previsione; chiaroveggenza:
videnja prihodnosti antiveggenza

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vijáček (-čka) m dem. od vijak vitina:
pren. biti le droben vijaček v stroju essere soltanto un'insignificante rotella del congegno

vijólica (-e) f bot. viola, violetta (Viola):
šopek vijolic un mazzolino di viole
dišeča vijolica viola mammola (Viola odorata)
divja vijolica viola del pensiero (Viola tricolor)

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

vilica za ostrige stalna zveza
(del kuhinjskega pribora) ▸ osztrigavilla

vilica za ribo stalna zveza
(del kuhinjskega pribora) ▸ halvilla

víno vino m

belo vino vino blanco
desertno vino v. de postre, v. fino
dišavno vino v. aromático
domače vino v. del país
krščeno vino v. bautizado
kuhano vino v. caliente
lahko vino v. ligero
lansko, staro vino v. añejo
mašno vino v. de misa
mešano, rezano vino v. mezclado
namizno vino v. de mesa
fino namizno vino v. generoso
naravno vino v. natural, v. de origen
novo vino v. nuevo, v. de la última cosecha
narejeno, umetno vino v. artificial
nekrščeno vino v. moro
peneče se vino v. espumoso
rdeče vino v. tinto
polsladko vino v. abocado
sladko vino v. dulce
samotok (vino) v. de lágrima
svetlo rdeče vino v. clarete
vino iz soda v. en pipas
vino v steklenicah v. embotellado
trpko vino v. seco
zdravilno medicinal, v. medicamentoso
železnato vino v. ferruginoso
težko vino v. fuerte
karta (cenik) vin carta f (ali lista f) de vinos
krstiti, z vodo mešati vino bautizar (ali cristianar), aguar el vino
biti v rožicah od vina fam tener el vino alegre
nalesti se vina tomarse del vino

vínski de vinos; vinoso

vinski bratec gran bebedor m de vino
vinski cvet (kis) espíritu m (vinagre m) de vino
vinska čaša (vrč) copa f (cántaro m) para vino
vinske droži heces f pl del vino
vinski kamen tártaro m, crémor m tártaro
vinska kislina ácido m tartárico
vinska klet bodega f
vinsko leto año m abundante en vinos
vinski meh odre m (ali pellejo m) de vino
vinski mošt mosto m de uva
vinska pokušnja muestra f (ali cata f) de vinos
vinsko skladišče depósito m (ali almacén m) de vinos
vinski sod tonel m, pipa f, cuba f
vinska steklenica botella f para vino
vinska stiskalnica prensa f de uvas
vinska trta vid f; cepa f

visôkost (-i) f

1. altezza:
ekst. visokost neba l'altezza del cielo

2. pren. (domišljavost, prevzetnost) presunzione, boria, spocchia

3. knjiž. (vzvišenost, dostojanstvenost) nobiltà, sublimità

visokotemperatúren (-rna -o) adj. teh. ad alta temperatura:
visokotemperaturno sušenje lesa essicazione del legno ad alta temperatura

visokotlačn|i [ô] (-a, -o) Hochdruck- (del das Hochdruckteil, kompresor der Hochdruckverdichter, manometer das Hochdruckmanometer, okrov der Hochdruckzylinder, plinski vod die Hochdruckgasleitung, postopek das Hochdruckverfahren, elektrarna das Hochdruckkraftwerk, turbina die Hochdruckturbine)

víšek (-ška) m

1. colmo, estremo; apice, vertice; massimo:
prenehati na višku (kolesarske) kariere appendere la bicicletta al chiodo all'apice della carriera
to je višek! questo è il colmo!
zanj je višek sreče, če lahko potuje per lui il massimo della felicità è poter viaggiare

2. clou:
višek koncerta il clou del concerto

3. (presežek, ostanek) soprappiù, residuo, surplus;
višek delovne sile il surplus della manodopera
ekon. višek vrednosti plusvalore

višína (-e) f

1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

2. livello; ammontare; entità:
določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
višina kazni l'entità della pena

3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
gorske višine cime montuose

4. (stopnja, raven) livello:
obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

5. muz. altezza:
višina tona altezza del tono

6. mat. altezza; vet.
plečna višina altezza delle spalle
teh. sesalna višina altezza di aspirazione
astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
šport. skok v višino salto in alto
tisk. višina knjižnega hrbta spalla
arhit. višina loka monta
grad. višina stopnice alzata

višína altura f ; elevación f ; nivel m ; (zneska) importe m

z višine (des)de lo alto (de)
v višini arriba; en el aire
na isti višini al (mismo) nivel de, a la misma altura de
višina 5 metrov cinco metros de altura (ali de alto)
do višine (zneska) 1000 peset hasta el valor (ali importe) de mil pesetas
nadmorska višina altitud f
merjenje višine altimetría f
dvigati se v višino elevarse, alzarse
dvigniti v višino alzar, levantar
višina vode nivel m del agua
pridobiti na višini ganar altura