Franja

por|a [ó] ženski spol (-e …) die Pore (kožna Hautpore)
čiščenje: do dna por porentief
brez por porenfrei
z drobnimi porami feinporig, engporig
z velikimi porami grobporig

porcelanast pridevnik
1. (o materialu) ▸ porcelánZbiral je porcelanaste figurice slavnih dirkalnih konj. ▸ Gyűjtötte a híres versenylovak porcelánfiguráit.
2. (o lastnosti) ▸ porcelán, porcelánszerűNjena nežna porcelanasta polt in rdečkasti lasje so pravi magnet za moške. ▸ Porcelánfehér bőre és vöröses haja mágnesként vonzza a férfiakat.
Porcelanasta polt brez pigmentnih madežev in starostnih peg je na Japonskem znak popolnosti in imenitnosti. ▸ Japánban a pigmentfoltoktól és öregségi foltoktól mentes porcelánfehér bőr a tökéletesség és a különlegesség jele.Za porcelanasti videz uporabite tekoči puder. ▸ A porcelánfehér bőr eléréséhez használjon folyékony púdert.

porod [ò] moški spol (-a …) medicina die Entbindung, die Geburt, die Niederkunft; (porajanje) der Geburtsvorgang
porod brez bolečin schmerzlose Geburt
(kleščni Zangenentbindung, Zangengeburt, nagli Sturzgeburt, z medenično vstavo Steißgeburt, prezgodnji Frühgeburt, rizični Risikogeburt, dvojčkov die Doppelgeburt, pozni Spätgeburt)
datum za porod der Geburtstermin
… poroda Geburts-
(sprožitev die Geburtseinleitung, trajanje die Geburtsdauer, začetek der Geburtsbeginn)
pomagati (porodnici) pri porodu (eine Frau) entbinden
ki ovira porod geburtshindernd

poròd enfantement moški spol , mise ženski spol au monde, couches ženski spol množine , délivrance ženski spol ; medicina parturition ženski spol , accouchement moški spol

število porodov natalité ženski spol
šlevilo mrtvih pri porodu mortinatalité ženski spol
porod brez bolečin accouchement sans douleur
kleščni porod accouchement au forceps (ali aux fers)
pravočasni porod accouchement à terme
prezgodnji porod (medicina) accouchement prématuré (ali avant terme)
biti na porodu accoucher, enfanter, mettre au monde
pomagati pri porodu accoucher
umreti na porodu mourir en couches

poròd parto m ; alumbramiento m ; nacimiento m

porod brez bolečin parto sin dolor
porod dvojčkov (trojčkov) parto gemelar (triple)
prezgodnji porod parto prematuro
biti na porodu estar de parto
pomoč pri porodu asistencia f al parto, med obstetricia f
to je bil težak porod ha sido un parto difícil (tudi fig)

poróka wedding; nuptials pl; marriage

srebrna (zlata, diamantna) poróka silver (golden, diamond) wedding
poróka iz ljubezni, brez denarja love match
goden za poróko marriageable
cerkvena, (civilna) poróka church wedding, civil marriage
razumska, preračunana poróka marriage of convenience
tajna poróka secret marriage

poróštvo caution ženski spol , garantie ženski spol , gage moški spol

brez poroštva sans garantie, sans engagement (de notre part), sous toutes réserves
dati poroštvo garantir, cautionner
menično poroštvo aval moški spol

portafōglio m

1. listnica:
alleggerire qcn. del portafoglio koga okrasti
avere il portafoglio gonfio, ben fornito imeti debelo denarnico, biti bogat

2. ekst. ministrstvo, listnica:
ministro senza portafoglio minister brez listnice

3. ekon. (izterljive) menice; (investirani) vrednostni papirji; zavarovalne police (izdane tega in tega dne)

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

Portefeuille, das, portfelj; Minister ohne Portefeuille minister brez listnice

por-tendō -ere -tendī -tentum (por- (gl. to besedo) in tendo = „predse iztegniti, prožiti“) kot relig. t.t. (na) kaj prihodnjega (prihodnost) (po)kazati, naznaniti (naznanjati), prerokovati, da(ja)ti ali pomeniti (pred)znake ((pred)znamenja, znanilce): Pl., Enn. fr., Acc. fr., Luc. fr., V., O., Auct. b. Afr., Hyg., Varr., Cu., Val. Max., Sen. ph., Sil., Stat., T., Plin., Plin. iun., Suet., Fest., Ap., Aur., Cl., Macr., Iust., Amm. idr., magna atque mirabilia portendi haruspex dixerat S., dii periculum portenderunt Ci., rerum futurarum, quae tum dormientibus tum vigilantibus portendant Ci., iam omnes isti qui portenduntur metus exstinguentur Ci., deos portendisse auspicia L., di portenderunt clarum fore hoc caput L., quod aves fieri posse portendunt L., quo maturius fatis, ominibus oraculisque portendentis sese victoriae compotes fierent L.; pass. kazati se, nastajati, porajati se, obetati se, čakati koga kaj: pericula portenduntur L., quid spei Latinis portendi? L.; brez relig. pomena: cum praesertim omnes rerum mutationes caedem, fugam aliaque hostilia portendant S. so (obstajajo) znamenja, ki kažejo na …

Opomba: Inf. portendier: qui in re divina dudum dicebant mihi malum damnumque maxumum portendier Pl., harioli autem laetam et pinguem fortunam portendier somnio interpretati Fr.

portfélj portfolio, pl -os

minister brez portfélja minister without portfolio

portfélj cartera f

minister brez portfelja ministro m sin cartera

portfolio [pɔ:tfóuliou] samostalnik (množina portfolios)
portfelj, aktovka, listnica
figurativno ministrstvo

minister without portfolio minister brez portfelja

portuōsus 3 (portus) bogat s pristanišči, poln pristanišč, veliko (mnogo) pristanišč imajoč: mare Ci., navigatio minime portuosa Ci. brez pristanišč, pars Numidiae portuosior S., alveus Nili Iul. Val.

porušit|ev ženski spol (-ve …) die Zerstörung (tudi tehnika); gradbeništvo, arhitektura stavbe - spontana: der Einsturz; (rušenje) die Zerstörung, sistematično, s stroji: die Abtragung, das Abtragen
tehnika brez porušitve zerstörungsfrei
tehnika s porušitvijo zerstörend

posadk|a ženski spol (-e …) die Besatzung, (moštvo) die Mannschaft; (za strežbo stroja Bedienungsmannschaft, ladijska Schiffsmannschaft, Schiffsbesatzung, čolna Bootsbesatzung, tanka Panzerbesatzung)
brez posadke unbemannt
s posadko bemannt
opremiti s posadko bemannen
prostor za posadko der Besatzungsraum, Mannschaftsraum

posében particular; especial; peculiar; extraordinar; especial

s posebno pošto por separado
brez posebneega navdušenja sin gran entusiasmo
nič posebnega nada (de) extraordinario
posebni odtis tirada f a parte; separata f
posebna izdaja edición f extraordinaria
posebni vlak tren m especial
posebni znaki particularidades f pl; (osebni) señas f pl particulares
posebne okolnosti circunstancias f pl especiales

posebnost [é] ženski spol (-i …) die Besonderheit, Eigentümlichkeit, das Eigentümliche; lastnost: die Merkwürdigkeit, die Absonderlichkeit, die Eigenheit, (svojskost) die Eigenart
jezikovna posebnost die Spracheigenheit
medicina brez posebnosti unauffällig

pôsel² (delo) work, (fizičen) manual labour; (izučèn) skilled work, (neizučen) unskilled labour; (priložnosten) job; (neprijeten, dolgočasen) drudgery; (površen) bungling, dabbling; (težak, mučen) toil, toiling and moiling, pains pl; (zaposlitev) employment, employ; (trgovina) business; (bančni, denarni) transaction, deal

donosen pôsel remunerative business, paying proposition
nedonosen pôsel losing proposition
brez pôsla out of work, unemployed
po pôslih on business
postranski pôsli minor occupation, sparetime work, moonlighting
tekoči pôsli current business
nujen pôsel urgent work
nadurni pôsel overtime work
nečisti pôsli foul dealing
pôsli so slabi business is slack
to je njegov pôsel, ne moj that's his job (ali lookout), not mine
to ni tvoj pôsel it's no business of yours
brigaj se za svoj pôsel! mind your own business!
pôsli mu cvetijo he is doing (ali carrying on) a roaring trade
dajati mnogo pôsla to give much trouble
da(ja)ti komu pôsla (dela) to keep someone busy, to employ someone
to mi je dalo mnogo pôsla it was a hard task
pôsel je pôsel business is business
imam drugega pôsla dovolj (figurativno) I have other fish to fry
imam pôsla čez glavo I am being overworked
imeti mnogo pôsla to be up to the eyes in work, to be fully occupied (ali engaged)
z njim ne maram imeti nobenega pôsla več I'll have no further dealings with him
večkrat sem imel pôsla z njim I have had several dealings with him
imaš pôsla z lopovom you are up against a scoundrel
če boš še enkrat to napravil, boš imel pôsla z menoj! if you do it again, you'll hear from me!
krepko se lotiti pôsla to tackle a job, to fall to, pogovorno to get stuck in
pôsli gredo slabo business is slack (ali depressed), there is a lull in business
pôsli gredo zelo dobro, so v polnem razmahu business is in full swing, (ali is doing fine)
iti za pôslom to follow a trade (ali profession)
ne moči obvladati pôslov, biti preobremenjen s pôsli to be overwhelmed with work, to be unable to cope (ali manage), pogovorno to be rushed off one's feet
ostati brez pôsla (dela) to be thrown out of work
sumiti nečist pôsel (figurativno) to smell a rat
ubijati se s pôsli (z delom) to overwork, to overdo it
on se vtika v tuje pôsle he meddles in other people's affairs, he is a meddler, he is a busybody (ali pogovorno a nosy parker)