Franja

acetòn m (lat. acetum) aceton

acetónă -e f aceton

acetone [ǽsitoun] samostalnik
kemija aceton

acetone m kem. aceton

acétone [asetɔn] masculin aceton

acetonemia f med. navzočnost acetona v krvi, acetonemija

acetonemíja (-e) med. acetonemia

acètōnskī -ā -ō acetonski: -a otopina, acetonski rastvor; -a smola

acetónski (-a -o) adj. acetonico

acetònski -a -o acetonski

acetonuria f med. navzočnost acetona v urinu, acetonurija

acetonuríja (-e) med. acetonuria

acetosa f bot. kislica (Rumex acetosa)

acetose, acetous [ǽsitous, ǽsitəs] pridevnik
kisel, kiselkast, kisov, skisan

acetosēlla f bot. zajčja deteljica (Oxalis acetosella)

acetosità f kislost, kisloba, okus po kisu

acetoso agg. kisel, oceten

acetre moški spol (bakren) korec, vedro

acētum¹ -ī, n (subst. pt. pf. glag. acēscere)

1. vinski kis, sploh kis, ocet: acre H., saxa ardentia infuso aceto putrefacere L., mulsum ac. Plin. kisla medica; pri Rimljanih je bil znan egipč. kis: ac. Aegyptium Ci. ap. Non., Pharium Iuv., Niliacum Mart.; acetum = kisova tekočina: liquor ... sparso aceto concretus innatat T.

2. pren.
a) experiar, sitne aceto tibi cor acre in pectore Pl. ali ti je srce razdraženo od hudega srda.
b) posmeh, zajedljiv dovtip: ecquid habet is homo aceti in pectore? Pl., Italo perfusus aceto H.

acētum² -ī, n (gr. ἄκοιτον) deviški med, čista strd: Plin.