Franja

pin-up girl tujka angl. f invar. dekle z naslovnice, lepotica (iz revije)

piny [páini] pridevnik
borov, poraščen z bori

piotare v. tr. (pres. piōto) pokrivati z rušami

pipe² [páip]

1. neprehodni glagol
piskati; žvižgati, zavijati (veter); brlizgati (ptič); hripavo govoriti, piskati pri govorjenju
sleng jokati

2. prehodni glagol
požvižgavati, piskati napev (na piščalko itd.)
navtika z žvižgom sklicati posadko; napeljati cevi, speljati po ceveh (vodo, plin itd.); okrasiti (torto s sladkornim oblivom, obleko z našitki)
botanika grebenčiti (trte, sadike)

sleng to pipe (one's eyes) jokati
navtika to pipe away dati signal (z žvižgom) za odhod ladje
sleng to pipe down utihniti, izgubiti samozavest, postati skromnejši
to pipe up zapiskati na piščalko; zapeti, oglasiti se s piskajočim glasom

pipe-clay [páipklei]

1. samostalnik
bela lončarska glina
vojska, pogovorno pretirana skrb za obleko

2. prehodni glagol
pobeliti z glino
figurativno urediti

pipée [pipe] féminin

1. lov na ptice z vabilno piščalko ali z limanicami; figuré zanka, prevara, sleparija

2. količina tobaka, opija za (eno) pipo

piper [pipe] verbe transitif loviti (ptice) z vabilno piščalko; ponarediti (karte, kocke); familier zmakniti, suniti, ukrasti; verbe intransitif, populaire kaditi pipo

ne pas piper (mot) (populaire) nobenega glasu ne dati od sebe, molčati; populaire ne moči trpeti

piquer [pike] verbe transitif zbosti, zbadati, pikati, pičiti; prebosti, preluknjati; ugrizniti; rezati; figuré dražiti; ujeziti, užaliti; vzpodbosti, spodžgati; populaire z nožem, bodalom zabosti; musique igrati staccato; naperiti, preslaniniti (meso); prešiti; pikirati, technique odstraniti kotlovec; (kamen) surovo obsekati, oklesati; sešiti (knjigo); chimie nagristi; populaire prijeti, aretirati; populaire ukrasti; verbe intransitif, aéronautique pikirati, strmoglavo se spustiti; ščemeti (od dima)

se piquer zbosti se; figuré domišljati si (de na); lastiti si, zahtevati; biti jezen, čutiti se užaljenega; (vino) cikati, kisati se; postati lisast, črviv
faire piquer un enfant contre la diphtérie dati otroku injekcijo proti davici
faire piquer un chien z injekcijo usmrtiti psa (veterinar)
piquer les absents zabeležiti odsotne
piquer une crise, une colère imeti nenadno krizo, razjeziti se
piquer des deux zbosti (konja) z ostrogami, figuré pohiteti
piquer la curiosité zbuditi radovednost
se piquer le doigt zbosti se v prst
se piquer au jeu (figuré) dobiti interes za nekaj, česar smo se lotili brez vneme
il a été piqué par une vipère gad ga je pičil
se piquer le nez (familier) napiti se, opijaniti se
il se pique d'être poète domišlja si, da je pesnik
piquer un soleil, un fard (populaire) postati rdeč, močnó zardeti
on lui a piqué son portefeuille ukradli so mu listnico
piquer les tables, l'assiette (figuré) biti prisklednik
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
piquer au vif zadeti v živo
quelle mouche l'a piqué? kaj ga je pičilo? zakaj je naenkrat tako nataknjen, tako slabe volje?
le vin pique vino cika

pirateggiare v. intr. (pres. pirateggio) ukvarjati se z gusarstvom, s piratstvom, z nedovoljeno dejavnostjo; ekst. ropati, izkoriščati

pirico agg. (m pl. -ci) v zvezi z ognjem:
polvere pirica smodnik
spettacolo pirico ognjemet

piscōsus 3 (piscis)

1. ribovit, poln rib, bogat z ribami, ribat: Bari moenia piscosi H., scopuli V., piscoso amne Padusae V., flumina piscosae Lernae V., Aulide piscosa O., prope piscosos lapidosi Crathidis amnes O., piscosis vadis O., Cnidos O., profundum, Tagus Mart., flumina Sen. ph., piscoso fonte Sil., Oceanus affatim piscosus Iust., gravis piscoso sinu Salacia Ap., undae Cl.

2. ribast, ribi podoben: flexus caudarum, quae piscosae sunt Non.

pisculentus 3 (piscis) poln rib, bogat z ribami, ribat, ribovit: Neptuno has ago gratias meo patrono, qui salsis locis incolit pisculentis Pl., fluvium Naronem magnum pulchrum pisculentum Ca., fluvius Hiberus, is oritur ex Cantabris, magnus atque pulcher, pisculentus Ca.; subst. pisculentum (piscolentum) -ī, n zdravilo iz rib, ribje zdravilo: cum tamen numquam apud eum marino aliquo et piscolento medicavit nec Prot[h]eus faciem nec Ulixes scrobem Ap.

pisseux, euse [-sö, z] adjectif urinast, z madeži, z vonjem od urina; rumenkast; féminin dekletce

linge pisseux perilo z madeži od urina

pit¹ [pit] samostalnik
jama, votlina, špilja, duplina
anatomija votlina (npr. pit of the stomach trebušna votlina)
brezno, prepad (tudi figurativno) (the)
pekel; rudniški rov, jašek, rudnik
medicina brazgotina od koz, kozavost
gledališče, britanska angleščina parter, publika v parterju
ameriško borza za določeno blago (npr. wheat pit borza za pšenico)
arena, bojišče (zlasti za petelinji boj)
šport doskočna jama
narečno grob, jama; prostor, kjer se vozila oskrbujejo z bencinom (pri avtomobilskih dirkah)

refuse pit jama za smeti
figurativno to dig a pit for kopati komu jamo

pit² [pit]

1. prehodni glagol
zakopati v jamo, dati v jamo; ujeti v jamo, ujeti v past
metalurgija razžreti (korozija); iznakaziti z brazgotinami (koze)
agronomija spraviti v zasipnico (repo, krompir); postaviti koga proti drugemu, nahujskati, meriti moči s kom (against)

2. neprehodni glagol
izdolbsti se, iznakaziti se (od koz)
medicina pustiti otisk (pritisk prsta)

pitted with smallpox kozav

pith² [piɵ] prehodni glagol
ubiti žival z vbodom v hrbtni mozeg
botanika odstraniti stržen

piton [pitɔ̃] masculin železen klin z ušesom; gorski špik, konica

piton d'alpiniste plezalni klin
planter des pitons dans la paroi rocheuse zabi(ja)ti kline v skalnato steno

pitùljica ž praženec z nadevom

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

pizzicato [pidzikato] masculin, musique brenkanje s prstom po strunah, ne z lokom; pizzicato