Franja

šávsniti

šavsniti po čem intentar atrapar a/c (tudi fig)

ščít escudo m ; (majhen) escudito m , broquel m ; (podolgast) pavés m ; (okrogel) rodela f

grbovni ščit (escudo m de) armas f pl
dvigniti na ščit alzar sobre el pavés (tudi fig)

še [è]

1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
še (vedno/zmeraj) noch immer
komaj še kaum noch
še nikoli noch nie
kdaj še bo: mal noch

2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
tudi še auch noch
še deset/pet weitere zehn/fünf

4. primerjava:
še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

5.
še (nekako) noch irgendwie
bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
še kar noch irgendwie
še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
še malo ne überhaupt nicht

8. poudarjalno:
še vprašaš! und ob!
pa še kako! und wie!
pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
samo še enkrat! versuch's noch mal!
kaj še! Wo denn!
|
še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten

šepajoč [ó] (-a, -e) fußlahm, humpelig; hinkend (tudi figurativno)

šepast [é] (-a, -o) hinkend (tudi figurativno verz)

šepa|ti [é] (-m) hinken (tudi figurativno); (s težavo hoditi) humpeln; konj: lahmen

šestkrat prislov
1. (o ponovitvah) ▸ hatszor, hat alkalomalNa različnih večjih tekmovanjih je lani kar šestkrat zmagal. ▸ Tavaly hat alkalommal győzött a különböző nagyobb versenyeken.
Trenira šestkrat tedensko, proste ima le ponedeljke. ▸ Hetente hatszor edz, csak a hétfői szabadok.

2. (o razmerju) ▸ hatszorPoraba pitne vode se je v minulih sto letih povečala za šestkrat. ▸ Az ivóvíz-felhasználás az elmúlt száz évben a hatszorosára nőtt.
Najvišje najemnine so tudi za več kot šestkrat višje od najnižjih. ▸ A legmagasabb bérleti díjak több mint hatszorosan meghaladják a legalacsonyabbakat.

škarje¹ ženski spol množina die Schere (tudi figurativno); der Schneider
drevesne škarje der Astschneider, die Baumschere
(cenovne Preisschere, frizerske Haarschere, krojaške Schneiderschere, nazobčane Zackenschere, ročne Handschere, za živo mejo Heckenschere, trsne Rebenschere, vrtnarske Gartenschere, železokrivske Handeisenschere, za nohte Nagelschere, za kovino Metallschere, za papir Papierschere, za perutnino Geflügelschere, za pločevino Blechschere, za rezanje žice Drahtschere, za striženje las Haarschneideschere, za travo Rasenkantenschere, za urezovanje Zuschneideschere)
ukrivljene škarje gekröpfte Schere
škarje za žico der Drahtschneider
brez škarij scherenlos

škod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Schaden (tudi pravo), namerno povzročena na polju, v gozdu: der Frevel (Feldfrevel, Forstfrevel); die Schädigung, die Beschädigung; (škodljiva posledica) der Nachteil; (škodljivo učinkovanje) die Schadwirkung; (celotna Gesamtschaden, lovska Wildschaden, malenkostna Bagatellschaden, materialna Sachschaden, Materialschaden, milijonska Millionenschaden, na okolju Umweltschaden, na pridelkih Flurschaden, na zgradbi/zgradbah Gebäudeschaden, nepremoženjska Nichtvermögensschaden, na zdravju Gesundheitsschädigung, osebna Personenschaden, posledična, posredna Folgeschaden, premoženjska Vermögensnachteil, Vermögensschaden, vojna Kriegsschaden, vremenska Wetterschaden, živalska Tierschaden, zaradi prometne nesreče Unfallschaden, zaradi neurja Unwetterschaden, zaradi onesnaženosti Emissionsschaden, zaradi plazu/plazov Lawinenschaden, zaradi požara Brandschaden, Feuerschaden, zaradi suše Dürreschaden, zaradi toče Hagelschaden, zaradi viharja Sturmschaden, zaradi vode Wasserschaden, zaradi visoke vode Hochwasserschaden); ki jo povzročijo živali z objedanjem: der Fraß (od divjadi Wildfraß, od miši Mäusefraß, od ptičev Vogelfraß)
neznatna škoda die Geringfügigkeit, der Bagatellschaden
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali Tierschaden
(škodni primer) der Schadensfall
dogodek, zaradi katerega je nastala škoda pravo schädigendes Ereignis
izkaz škode der Schadennachweis
nadomestilo škode (odškodnina) der Schadenersatz
nastanek škode der Schadenseintritt
obveznost povračila škode die Ersatzpflicht
odmera škode die Schadensbemessung
povračilo škode der Schadenersatz
poprava škode die Wiedergutmachung
povrnitev škode die Erstattung, der Schadenersatz, die Schadloshaltung
povzročitelj škode der Schädiger
preprečevanje škode die Schadensverhütung
prijava škode die Schadensmeldung, die Schadensanzeige, Schadenmeldung, Schadenanzeige
ugotavljanje škode die Schadenfeststellung
zmanjšanje škode die Schadensbegrenzung
biti na škodi im Nachteil sein
poročilo o nastali škodi der Schadenbericht
biti v škodo (jemandem) schaden, sich nachteilig auswirken auf, (jemandem) zum Nachteil gereichen
dolžan povrniti škodo ersatzpflichtig, zum Ersatz verpflichtet
imeti škodo geschädigt sein, figurativno den Schaden haben
v škodo zu Lasten, zum Schaden (von), figurativno zuungunsten, zu Ungunsten, zum Nachteil (von)
meni v škodo zu meinem Schaden
v javno škodo gemeinschädlich
goljufija v škodo zavarovalnice der Versicherungsbetrug
biti v škodo česa sprechen gegen
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
odgovornost za škodo die Schadenshaftung, die Haftung

škrbin|a ženski spol (-e …) die Scharte (tudi geografija); (vrzel) die Lücke; medicina der Zahnstummel

škropi|ti (-m) poškropiti spritzen (tudi agronomija in vrtnarstvo); (zalivati) sprengen, berieseln; (obrizgati) abspritzen; naokoli: herumspritzen

šmor|en [ô] moški spol (-na …) (praženec) der Schmarren (tudi figurativno)

špartansk|i (-a, -o) spartanisch (tudi figurativno), lakedämonisch

šport samostalnik
1. (telesna dejavnost) ▸ sportPovezane iztočnice: ekipni šport, zimski šport, vodni šport, borilni šport, avtomobilski šport, avtomobilistični šport, ekstremni šport, olimpijski šport, adrenalinski šport

2. neštevno (o razvedrilni dejavnosti) ▸ sport
Njena zveza s Farrellom je bila bolj za šport, kot je povedala, saj ve, da je znan lomilec src. ▸ Farrell-lel való kapcsolata inkább sportjellegű volt, ahogy elmondta, hiszen tudja, hogy a férfi köztudottan szívtipró.
Za njihovo redčenje so krivi tudi Britanci, ki so slone nekoč streljali za šport. ▸ A britek, akik korábban sportból lőtték az elefántokat, szintén felelősek a számuk csökkenéséért.
Tetoviranje je bilo statusni simbol in razmeroma drag šport, saj je sličica, velika za dlan, stala mesečno plačo. ▸ A tetoválás státuszszimbólum és igen drága sport volt, hiszen egy tenyérnyi nagyságú képecske egyhavi fizetésbe került.

športna plezalka stalna zveza
šport (športnica) ▸ sportmászóNajuspešnejša športna plezalka je bila tudi v tem letu Martina Čufar. ▸ Idén is Martina Čufar volt a legsikeresebb sportmászó.

štacun|a ženski spol (-e …) der Laden (tudi na hlačah)
zapreti štacuno dichtmachen

štanca|ti (-m) naštancati stanzen (tudi figurativno)

štart moški spol (-a …) (start) der Start (tudi tehnika, šport) (hladni Kaltstart, kratki Kurzstart, množični Massenstart, navpičen letalstvo Senkrechtstart, nizki letalstvo Tiefstart); samo šport die Startleistung
… za štart Start-
(dovoljenje die Startgenehmigung, die Starterlaubnis, ukaz das Startkommando, znak das Startzeichen, Zeichen zum Start), start- (pripravljen startfertig, startbereit, letalstvo startklar)
pravica do štarta šport die Startberechtigung
biti pripravljen za štart startfertig/startbereit sein, letalstvo startklar sein, figurativno in den Startlöchern sitzen
dati dovoljenje za štart den Start freigeben
biti na štartu am Start sein

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

študija samostalnik
1. (preučevanje) ▸ tanulmányV Ameriki so izvedli primerjalno študijo med starostniki. ▸ Amerikában összehasonlító tanulmányt végeztek az idősek körében. Študija ni prinesla dovolj oprijemljivih rezultatov, da bi bila mogoča končna odločitev. ▸ A tanulmány nem hozott elég kézzelfogható eredményt ahhoz, hogy végső döntés születhessen.
Povezane iztočnice: študija primera, študija izvedljivosti, klinična študija

2. (publikacija) ▸ tanulmányK svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. ▸ Fordításaihoz átfogó kísérőtanulmányokat írt.Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil. ▸ A munka egy terjedelmes tanulmányt is tartalmaz, amely a szövegek létrejöttének a kontextusára hívja fel a figyelmet.
3. v množini (raziskovalno področje) ▸ tanulmányPovezane iztočnice: študije spola, ženske študije

4. (risba) ▸ tanulmány, grafikai tanulmányV zadnjih letih življenja je ustvarjal abstraktne pastele in risbe s svinčnikom kot študije za slike lokvanjev. ▸ Élete utolsó éveiben absztrakt pasztell- és ceruzarajzokat készített, amelyek a tavirózsát ábrázoló festmények tanulmányai voltak.
Njegove risbe in skice so prave arhitekturne študije. ▸ A rajzai és a vázlatai igazi építészeti tanulmányok.
Med razstavljenimi risbami kustosi pozornost usmerjajo predvsem k študijam glav in rok dveh apostolov. ▸ A kiállított rajzok közül a kurátorok elsősorban a két apostol fejét és kezét ábrázoló tanulmányokra hívják fel a figyelmet.

5. (umetniški prikaz) ▸ tanulmány
Romana si nisem zamislil kot študije prostitucije. ▸ A regényt nem a prostitúció tanulmányaként képzeltem el.
Plesna predstava je tudi intimna študija potlačenih čustev, kar sporoča tudi naslov. ▸ A táncelőadás – ahogy azt a címe is sugallja – az elfojtott érzelmek intim tanulmánya is.
Poleg posebnih učinkov bo film občinstvu ponudil psihološko študijo zveri. ▸ A különleges effektek mellett a film a nézők számára pszichológiai tanulmányt is kínál a fenevadról.