Franja

re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)

1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.

2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.

3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum.

respōnsō -āre (frequ. k respondēre)

1. odgovarjati, da(ja)ti odgovor, odvrniti: num servi tibi responsant? Pl. ali ti sužnji bevskajo (revkajo) nazaj?, so sužnji do tebe zadirčni (nesramni)?; metaf.: lucus ripaeque responsant circa V. odmevajo; tako tudi: responsant silvae et vaga certat imago Val. Fl., fallax responsat imago frondibus Stat.

2. pren. krepko se postavljati po robu, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati: responsare cupidinibus H., gallina responsat palato H., animus cenis responsat opimis H. ne mara, zavrača, zaničuje.

re-stāgnō -āre (re in stāgnāre) izstopiti (izstopati), prestopiti (prestopati), poplaviti (poplavljati), stopiti (stopati) čez bregove, prestopiti (prestopati) bregove, razli(va)ti se (o vodah): quas (sc. paludes) restagnantes faciunt lacus L., restagnans mare O.; meton. (o krajih, območjih, področjih) biti poplavljen: late is locus restagnat C. je širom(a) pod vodo, je močvirnat, restagnant arva palude Sil. polja so se zamočvirila, polja prekriva močvirje (močvara); pt. pf. restāgnātus 3 tisti, ki je ponehal (pojenjal), ponehavši: restagnatis incursibus Cass. ko so se … unesli, ko so … ponehali.

restis -is, f, acc. -im, redkeje -em, abl. -e (iz *rezgtis; prim. skr. rájju- vrv, lit. rezgù, règzti plesti, vezati, rẽzgis košara, pletenica, sl. rozga)

1. vrv, motvoz, konòp, konôpec (tanjši kakor funis): Pl., Mart., Iuv., Varr. idr., per manus reste datā L. (pri verižnem plesu oz. plesu v krogu je šla vrv od roke do roke plesalcev), tu inter eas restim ductans saltabis Ter. plesal boš kordaks (cordax, prešeren ples v stari grški komediji, pri katerem so plesalci z rokami držali konopec; prim.: gr. κόρδακα ἕλκειν); preg.: ad restim res redit Caecil. fr., Ter. tako mi je (tako se počutim, takšni občutki me prevevajo), da bi se kar obesil = moj položaj je brezupen.

2. metaf. (v pl.) vrvasto perje: restes allīi Plin. luka, lukovo, restes cepis Mart. čebule, čebulno.

resultar izhajati iz; obnesti se; pokazati se kot; izkazati se

resultar útil izkazati se za koristno, obnesti se
de ello resulta un balance de (trg) iz tega izhaja saldo od
no me resulta to mi ne prija; to mi ni v prid
si resulta če se posreči; v ugodnem primeru
la pieza no resultó (gled) igra je doživela neuspeh
los esfuerzos resultaron inútiles prizadevanja so bila zaman

rešíti to save, to rescue; (osvoboditi) to deliver; to redeem; (na morju) to salvage; (nalogo itd.) to solve

rešíti svojo čast to save (oziroma to vindicate) one's honour
rešíti si kožo (figurativno) to save one's skin
rešíti se (znebiti se) koga to get rid of someone
rešíti skrivnost, problem to solve a mystery, a problem
rešíti situacijo to retrieve the situation
rešíti uganko to solve (ali to work out, to puzzle out) a riddle
rešíti komu življenje to save someone's life
rešíti svoj ugled to save one's reputation
rešil sem ga bede I saved him from utter poverty
zdravnik upa, da ga bo rešil the doctor hopes to pull him through
rešili so ga, da ni utonil he was saved from drowning
rešíti si glavo (figurativno) to save one's bacon
rešíti se to save someone, to be saved (ali rescued, delivered), to come off unscathed, to get away with a whole skin
komaj, za las se rešíti to have a narrow escape, to escape by the skin of one's teeth
reši se, kdor se more! every man for himself!, run for your lives!

retarder [rətarde] verbe transitif odlašati, odložiti; zavlačevati, zadrževati; zaustavljati, ovirati; pomakniti nazaj (uro); verbe intransitif zaostajati, prepočasi iti (ura); zaostati (sur za); zakasniti se, familier priti prepozno, zamuditi (de 10 minutes za 10 minut); ne vedeti za najnovejše novice

se retarder zakasniti se
on a retardé la date des examens datum izpitov so preložili na kasneje
deux mots seulement, je ne veux pas vous retarder samo dve besedi, nočem vas zadrževati
cet incident m'a retardé ta pripetljaj me je zadržal, zamudil
retarder sa montre pomakniti svojo uro nazaj
ma montre retarde de 3 minutes, (familier) je retarde de 3 minules moja ura zaostaja tri minute
retarder sur sontemps zaostajati za svojim časom

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

retirer [rətire] verbe transitif potegniti nazaj ali ven; odtegniti, umakniti, oddaljiti (de od); pridobivati (de iz); (iz)vleči dobiček, korist (de iz); (po)žeti (slavo); figuré vzeti nazaj (obljubo, žalitev); odtegniti (naklonjenost), odvzeti (vozniško izkaznico ali dovoljenje); dvigniti (zastavljeno stvar, denar); sleči (obleko); zopet streljati

se retirer umakniti se (de iz); iti domov; uskočiti se, skrčiti se
retirer de l'argent de la banque, un objet du mont-de-piété dvigniti denar iz banke, predmet iz zastavljalnice
retirer quelques coups de feu izstreliti zopet nekaj strelov
retirer de la circulation vzeti iz prometa
retirer du courrier dvigniti, iti po pošto
retirer à quelqu'un son amitié, sa protection odtegniti komu svoje prijateljstvo, svojo zaščito
retirer à quelqu'un le pain de la bouche odtegniti komu sredstva za preživljanje, odvzeti mu možnost, da si služi svoj kruh
retirer ce qu'on a dit preklicati, kar smo rekli
retirer un bénéfice important d'une affaire izvleči velik dobiček pri neki zadevi
retirer sa main de quelqu'un pustiti koga na cedilu
retirer un noyé de l'eau potegniti utopljenca iz vode
retirer quelqu'un de dessous les décombres potegniti koga izpod ruševin
retirer sa parole vzeti nazaj, umakniti svojo besedo
retirer ses vétements à un enfant sleči otroka
retirer une plainte, sa promesse umakniti tožbo, svojo obljubo
à la suite de cet accident, on lui a retiré son permis de conduire zaradi te nesreče so mu odvzeli vozniško, šofersko dovoljenje
(religion) Dieu l'a retiré du monde Bog ga je vzel k sebi
se retirer du service iti v pokoj
les ennemis se retirent en désordre sovražniki se umikajo v neredu
les eaux se retirent vode se umikajo nazaj v svojo strugo
il s'est retiré il y a trois àns šel je v pokoj pred trémi leti
cette étoffe se retire au lavage to blago se uskoči pri pranju
se retirer sous sa tente umakniti se užaljen
se retirer dans sa tour d'ivoire umakniti se v samoto, brez stikov z ljudmi

re-torqueō -ēre -torsī -tortum (re in torquēre)

1. nazaj (za)sukati, nazaj (za)viti (zavijati), nazaj obrniti (obračati), nazaj usmeriti (usmerjati), okreniti: hastam in se Cu., retorquet saepe oculos ad hanc urbem Ci.; toda: sacra retorserunt oculos O. so obrnile oči, retorquere gubernacula Plin. iun. obrniti, usmeriti nazaj proti bregu, agmen ad dextram retorquetur C. se zasuče (obrne, krene) na desno, caput in terga retorquere O., manus retortae H. roke, zvezane na hrbtu, hastam Sil. nazaj zagnati, crinem Mart. (na)kodrati, (na)kravžljati; pesn.: pantherae tergum V. ogrniti; tako tudi amictum V., retortae litore violenter undae H. odbiti, Rhoetum leonis unguibus retorquere H. pregnati, viam Cl. nazaj iti; metaf.: mentem V. spremeniti, animum ad praeterita Sen. ph. (nazaj) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na … , argumentum Ap. dokaz obrniti na nasprotno stranko (proti nasprotni stranki); tako tudi crimen in aliquem Icti. zvrniti (zvračati) na koga, scelus in auctorem Iust. zločin (smrt, ki je bila meni namenjena) odvrniti od sebe na …

2. zvi(ja)ti, (po)kvečiti, ukriviti (ukrivljati), upogniti (upogibati): gibbi retorti Lamp. pohabljeni; pren.: sermones gibberosi retorti (težavni, dvoumni) Fr.

rétorquer [retɔrke] verbe transitif obrniti proti komu (dokaze, razloge, ki jih je dal); odvrniti (que ... da ...)

on lui a rétorqué les preuves qu'il avait alléguées ugovarjali so mu z dokazi, ki jih je (sam) navedel
rétorquer ses raisons à quelqu'un (figuré) pobi(ja)ti koga z njegovim lastnim orožjem

rets [rɛ] masculin, vieilli mreža (za ribe, divjad)

ce lion fut pris dans ies rets tega leva so ujeli v mreže
tendre des rets, prendre quelqu'un dans les rets nastaviti mreže, ujeti koga v mreže

return² [ritə́:n]

1. neprehodni glagol
vrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti se

a returned emigrant (izseljenec) povratnik
return to our muttons! vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!
to return to health ozdraveti
to return to a position vrniti se na (službeno) mesto
to return to dust spremeniti se v prah
to return with one's shield or upon it figurativno vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec

2. prehodni glagol
vrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti
pravno izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestiti

the assets were returned at l00 pounds aktiva so bila ocenjena na 100 funtov
to be returned guilty biti proglašen za krivega
to be returned unfit for work biti proglašen za nesposobnega za delo
he was returned by his former constituency izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje
to return account dati (ob)račun
to return good for evil vrniti dobro za slabo
he returned his income at 3000 pounds prijavil je svoj dohodek v znesku 3000 funtov
to return interest, a profit dajati, prinašati obresti, dobiček
to return one's lead (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvo
to return like for like vrniti milo za drago, šilo za ognjilo
to return a list of jurors objaviti seznam porotnikov
to return the results of an election uradno objaviti (ugotoviti) rezultate volitev
to return a salute vrniti pozdrav, odzdraviti
to return a visit vrniti obisk
to return a verdict proglasiti sodbo
to return thanks zahvaliti se (nazaj)
to return a warrant (to the judge) (sodniku) vrniti zaporno povelje (s protokolom)

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

reválida ženski spol upravičenost, pravica; pripustitev

(examen de) reválida pripustitveni izpit (npr. za zdravnike, ki so diplomirali v inozemstvu)

rêve [rɛv] masculin sen, sanje (tudi figuré); figuré slepilo; familier zelo lepa, ljubka stvar

rêves pluriel de jeunesse mladostne sanje
rêves irréalisables neuresničljive sanje
la femme de mes rêves žena mojih sanj, idealna žena
rêves fous bedaste sanje
une voiture de rêve (familier) avto, kot bi si ga želel v sanjah
c'est un rêve to so sanje, to se ne more uresničiti
disparaitre comme un rêve izginiti kot sanje, brez sledu
faire un rêve sanjati
faire des rêves agréables, de beaux rêves prijetno, lepo sanjati
faire des rêves pénibles, angoissants imeti mučne, težke sanje
caresser un rêve gojiti sanje, neuresničljivo upanje
confondre le rêve et la réalité zamenja(va)ti sanje in resničnost
voir, entendre en rêve videti, slišati v sanjah

revelation [reviléišən] samostalnik
(presenetljivo) odkritje, razkritje; razodetje; objavljenje, obelodanjenje
pogovorno nekaj izvrstnega, "pesem"

the Book of 12 revelations Apokalipsa, skrivno razodetje
it was a revelation to me to je bilo odkritje zame
her clothes are revelations njene obleke so (prava) pesem

re-vereor -ērī -veritus sum (re in verērī)

1. (z)bati, (u)strašiti (strášiti) se, (pre)plašiti se česa, imeti pomislek(e) glede česa: Ter., Pl. idr., suspicionem Ci., multa adversa Ci., mulier reveretur coetum virorum L.; non revereri s quominus: Ter.

2. čuvati, varovati kaj, paziti na kaj, prizanašati čemu: quaestus suos Plin.

3. spoštovati, častiti, čislati, imeti spoštovanje (strahospoštovanje) do koga, česa: Col. idr., virtutem Corn., fortunam alicuius Cu., vicem regis Cu. dostojanstvo, lectum reverere parentis (iron.) O., hos (sc. oratores) ituri in provincias magistratus reverebantur T. (Dial.) tem so izkazovali čast, tem so se poklanjali. — Od tod
a) adj. pt. fut. pass. reverendus 3 častit, častivreden, častitljiv: Gell. idr., nox O., facies Iuv.; kot naslov višjih krščanskih svečenikov, prečastni, prečastiti, velečastiti, velečastitljivi, velečastni: Icti.
b) adj. pt. pr. reverēns -entis, adv. reverenter

1. spoštujoč, spoštljiv: sermo erga patrem reverens T., puella parentum suorum reverens Ap., illud reverentius Plin. iun., reverentior maiestatis Fl., reverentissimus mei Traianus ap. Plin. iun., sanctius ac reverentius visum credere quam scire T., reverenter colere Plin. iun., copiae reverentius duci parabant T., reverentissime … venit ad me Plin. iun., iudices … reverentissime adloquebatur Suet.; pesn.: ora (sc. Musarum) reverentia Pr. blagonravna.

2. častitljiv: reverentius visum est nomen Augusti Fl.; superl. reverentissimus velečastitljiv, velečastit, velečasten: pozni Eccl.

Opomba: Pass., in sicer impers.: non te tui saltem pudet, si nihil mei revereatur? Varr. ap. Non. če se mene ne bojiš.

reverse¹ [rivə́:s] samostalnik
nasprotje, nasprotna stran; ovira; zadnja stran (kovanca); zla usoda, nesreča, nezgoda
vojska poraz (tudi figurativno)
avtomobilizem povratna vožnja, vožnja nazaj

the reverse of nasprotno od
its reverse nasprotno (od tega)
much the reverse popolnoma nasprotno
quite the reverse prav nasprotno
written in reverse (pisan) v zrcalni pisavi
reverse of fortune udarec usode
a face the reverse of attractive vse prej kot prikupen obraz
to have reverses imeti denarne izgube
to take in reverse vojska napasti v hrbet
your words are the reverse of encouraging vaše besede so vse prej kot ohrabrujoče
to meet with a reverse doživeti, pretrpeti poraz

revni samostalnik
pogosto v množini (reven človek) ▸ szegényNe glede na zemljepisne koordinate, so bogati in revni raztreseni po vsej zemeljski obli. ▸ A földrajzi koordinátáktól függetlenül gazdagok és szegények az egész világon élnek.
Bogati so v krizi postali bogatejši, revni revnejši. ▸ A gazdagok gazdagabbak lettek a válságban, a szegények szegényebbek.