Franja

onemogóčiti rendre impossible (ali vain) , déjouer, contrecarrer; faire échouer, faire échec à, empêcher quelqu'un de faire quelque chose

onemogočiti komu kaj mettre quelqu'un dans l'impossibilité de
onemogočiti se se mettre dans l'impossibilité (de faire quelque chose), s'empêcher (de faire quelque chose)

oner [wʌ́nə] samostalnik
sleng edinstven človek ali stvar
britanska angleščina, sleng kosmata laž
pogovorno udarec

sleng a oner at strokovnjak za kaj
sleng to give s.o. a oner močno koga udariti

onéreux, euse [ɔnerö, z] adjectif združen s stroški, drag; nadležen, težaven, težeč, težak

à titre onéreux (fur) proti plačilu
acquérir quelque chose à titre onéreux nabaviti si kaj proti plačilu

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

onto [ɔ́ntu] predlog
na (gibanje)

sleng to be onto s.th. izvohati kaj
sleng he is onto you spregledal te je

opeháriti to cheat (koga someone), to take someone in; to diddle (ali to dupe) someone; pogovorno to take someone to the cleaners

opeháriti koga za kaj to trick someone out of something
dati se komu opeháriti pogovorno to be taken for a ride

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

open² [óupən] samostalnik

the open odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnost
to bring into the open razkriti
to come into the open (with s.th.) razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)
in the open na prostem, na zraku

open³ [óupən]

1. prehodni glagol
odpreti (tudi ekonomija npr. račun)
začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli)
pravno pustiti odprto
navtika zagledati (skrit objekt)

2. neprehodni glagol
odpreti se
figurativno razkriti se (to komu)
odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno)
navtika prikazati se (kopno)

to open the ball začeti prepir, biti spredaj
to open bowels izprazniti čreva
to open the door to dati možnost za kaj
to open one's eyes začudeno pogledati
to open the eyes of s.o. odpreti komu oči
vojska to open fire začeti streljati
to open ground zaorati
to open one's heart to odpreti srce, odkriti svoja čustva
to open into (onto) odpirati se v (na)
not to open lips ne odpreti ust
to open one's mouth odpreti usta
to open o.s. to s.o. zaupati (razodeti) se komu

opera -ae, f (opus)

1. delo, trud, prizadevanje, težnja, delavnost: linguā factiosi, inertes operā Pl., mercennariorum operae, non artes emuntur Ci., nusquam nec opera sine emolumento nec emolumentum sine impensā operā L., res multae operae C. zelo težavna, naporna, operam fortium virorum edere L. izkaz(ov)ati se za hrabre može, homines in operas mittere Ci., operam perdere ali ludere Kom. (gl. ta glag.) ljudem da(ja)ti delo in zaslužek, permultum operae consumere Cu. veliko si prizadevati, koga stati veliko truda, (omnem) operam in aliquā re consumere (ponere, locare) Ci. ali operam insumere L., satis operae insumere in aliquā re T. (Dial.) ali operam conferre in rem Ci. (na vso moč) truditi se, prizadevati si za kaj, napenjati se s čim, pri čem; lahko tudi operam sumere z zahtevnim stavkom: Ci. ali z inf.: Pl. ali z ad in gerundijem: Pl.; poseb. pa operam dare alicui rei truditi se, prizadevati si, pečati (ukvarjati, baviti) se s čim, gojiti kaj, svoje delo (svoje moči) posvetiti (posvečevati) čemu: Q., Hier., palaestrae L., N., rei familiari N., amori Ter., valetudini Ci. paziti na svoje zdravje, sermoni Ci. razgovor začeti, liberis Ci. otroke roditi, rei quaerendae Pl., legibus condendis L., fidibus tractandis Val. Max.; z zahtevnim stavkom = truditi se za kaj, delati kaj, pri čem, gledati, da (da ne): Pl., Ter., L., C., Ci. idr.; tudi s samim cj.: Varr., Plancus ap. Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: dare operam, qui istum amorem ex animo amoveas Ter.; z inf.: Lucr., Aug. idr., scire Ter.; enakega pomena kot operam dare so tudi rekla operam addere (navāre, insumere, tribuere) alicui rei (gl. te glag.); od tod datā operā Caelius in Ci. ep. ali deditā operā Ci., operā consultā Gell. nalašč, namenoma, hôtoma, hoté, s premislekom, premišljeno, opera est mihi Pl. trudim se, prizadevam si, ipse purpurum, amici operas (sc. dabant) Ci. so dodajali svoje delo, so ga obdelovali, est operae pretium (z inf.) Enn. fr., Ci. idr. vredno je truda (dela), vredno je, da, non operae est (z inf.) L. ni vredno truda (dela), trud (delo) se ne izplača, ni vredno, da, operae pretium facere L. storiti kaj, kar je truda (dela) vredno, kar se komu izplača, pridobiti si uslugo, operae pretium habere L. imeti plačilo za svoj trud, trud (delo) se komu izplačati; meā (tuā, suā, alicuius) operā Ter., Ci., L., N. na moje (tvoje, ...) prizadevanje, po mojem (tvojem, ...) trudu, z mojo (tvojo, ...) pomočjo, po meni (tebi, ...), pa tudi: po moji (tvoji, ...) krivdi; unā operā Pl. ali eādem operā L. z enim (istim) delom, obenem.

2. occ.
a) prizadevanje, skrb za druge = služba, službovanje, usluga, pomoč: esse in operis societatis Ci. v službi biti pri družbi, opravljati posle za družbo, poslovati, operas dare pro magistro Ci. biti za podravnatelja, operam alicui dicare Pl., Ter. narediti uslugo komu, operas reddas Musis Ci. povrni Muzam usluge, povrni Muzam za vse, s čimer so ti ustregle, suo sumptu operae rei publicae praebere L. služiti državi, delati za državo, eorum operae pretium facere L. dostojno ceniti (spoštovati, upoštevati) njihovo službovanje (zasluge), nulli defuit eius opera N., denegare operam rei publicae L., o. forensis N., imperatoris opera desideratur N. pogreša se poveljnikova podpora, operam praestare in re militari C. vojno (vojaško) službo opravljati, exigere (zahtevati, lastiti si) operam alicuius ali ab aliquo Ci., Vell., alicuius operā uti bonā (singulari) in aliquā re C., Vell. dobre (posebne) podpore biti deležen od koga v (pri) čem, illorum operā consilioque uti Ci. biti deležen njihove podpore v besedah in dejanju, operam suam polliceri S., Vell.; poseb. operam dare alicui (rei) α) na uslugo biti, pomoči (pomagati), ustreči (ustrezati), narediti (delati) uslugo komu, del(ov)ati komu v prid: amico Kom., fideliter suo veteri domino Pl., imperatori operam date C., alicui operam dare egregiam Ci. izvrstno služiti komu. β) (u)streči komu s poslušanjem, gledanjem = pazljivo prisluhniti (poslušati) ali (po)gledati koga (kaj), da(ja)ti se komu poučiti (poučevati): alicui Pl. ali sermoni alicuius Ci., dicendi magistro Suet., dies multos … ludis adsiduas dederunt operas Lucr., benigne operam detis ad nostrum gregem Pl., dabant assidue phonasco operam Suet. γ) (o sodniku in pomoči pred sodiščem) kako stvar vzeti (jemati) v svoje roke, preisk(ov)ati, poravna(va)ti, nakloniti (naklanjati) komu pomoč, biti komu v pomoč, pomoči (pomagati) pred sodiščem: Ter., iudicem operam dare sibi constituisse eo die Ci. ep., in foro operam amicis da Pl. δ) streči čemu (komu) s svojo navzočnostjo = služiti, opravljati, oskrbovati, skrbeti za koga, kaj, vršiti: auctioni Ci., rebus divinis Ci., L. službo božjo, funeri Ci. biti pri pogrebu, udeležiti se pogreba, iti za pogrebom, tonsoribus Suet. da(ja)ti se (o)briti.
b) bogoslužno dejanje, bogoslužje, žrtvovanje, žrtev: solvo operam Dianae Afr. ap. Non.

3. meton.
a) dnina, dnevno delo: quaternis operis Varr., puerilis una opera Col.
b) čas, prosti čas, priložnost: deest mihi opera Ci. nimam časa, ne utegnem, est mihi operae L. utegnem, imam čas, ustreza mi, non operae est (mihi) L. nimam časa, ne utegnem, ni me volja, nočem (toda: operae non est Pl. (Merc. 917) ne sme se zgoditi), si operae est auribus Pl. če ušesa utegnejo, nec Hannibali in tanto discrimine rerum operae esse legationes audire L.
c) dejanje (naspr. consilium): operā expertus Pl., ista delicta te experiri et operis et factis volo Pl., ut neque amicis neque etiam alienioribus operā, consilio, labore, desim Ci., alicuius operā et consilio uti Sulpicius in Ci. ep.; konkr. = opus delo: operae araneorum Pl. pajčevine; toda: exstabit opera peregrinationis huius Ci. (Ep. ad Attic. 15, 13, 6) pokazala se bo pisateljska delavnost na tem potovanju.
d) delavec, dninar, hlapec, pomočnik: accedes opera agro nona Sabius H. kot deveti hlapec, unius operae tactu Vitr.; večinoma pl.: Col., Suet., operae fabrorum Ci., operae mercennariae Ci. mezdniki, dninarji; occ. (najeti) pomagač (pri kakem napačnem dejanju): erat mihi contentio cum operis conductis Ci., operarum suarum gladii Ci., operae theatrales T. najeti gledališki ploskači.

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

operor -ārī -ātus sum (opus)

I. intr.

1. ukvarjati se, baviti se, pečati se s čim, opraviti (opravljati) kaj, delo (opravilo) imeti, delati; z dat. commodi: Col., Tib., Icti. idr., scholae operatus Q., studiis Dianae O., suboles liberalibus studiis operata T., connubiis arvisque novis operata iuventus V. s sklepanjem zakonov in razdelitvijo zemljišč, miles caedendis materiis operatus T. s sečnjo stavbnega lesa; z in z abl.: in agro Icti., in cute curandā H., in excolendo iure amicitiae Val. Max.; abs.: seniores intus operantur Plin.; subst. operantes graditelji utrdb, okopov, okopniki: operantium clamor T.; operati rudarji: rimae … opprimunt operatos Plin.

2. occ. kot relig. t.t. opravljati kako bogoslužno opravilo, darovati, opravljati daritev, žrtvovati, božanstvu služiti: Tib., Sil., Afr. ap. Non., Non., Lact. idr., Cynthia iam noctes est operata decem Pr., sacris operatus L., superstitionibus L. opravljati praznoverske običaje, Libero patri Cu., iustis operata divis H., sacra refer Cereri latis operatus in herbis V., aliis (sc. prodigiis) procurandis prope tota civitas operata fuit L. s spravnimi daritvami drugih (nesrečnih znamenj) so imeli opravek skoraj vsi državljani, skoraj vsi državljani so opravljali pokoro, operatus in arvis V. žrtvujoč po lokah, vidit se operatum T. videl se je (v snu) žrtvujočega; od tod darovati = vbogajme da(ja)ti, da(ja)ti miloščino, podariti (podarjati): Cypr. idr. Eccl.

3. metaf. (o neživih stvareh) delovati, učinkovati: quod (sc. venenum) cum minus operaretur Lamp., pactum non debere ad sui dispendium operari Cod. I. —

II. trans.

1. obdelovati: quanti operantur terram et exercent vomere Hier.

2. izdel(ov)ati, (na)pisati: Graecam scripturam Aug.

3. vršiti, izvršiti (izvrševati), storiti (delati), zakriviti: iustitiam Lact., scelus Vulg., miracula Ambr. — Od tod

1. adj. pt. pr. operāns -antis v komp. in superl. (z adv. v komp. operantius) delujoč, dejaven, učinkovit: bonitas operantior Tert., operantius esse sinapi tritum Cael., clysteres operantissimi Cael., aridas vaporationes operantius mederi quam cataplasmata Cael.

2. adj. pt. pf. operātus 3 v komp. delujoč, dejaven, močan: operatior fallaciae vir Tert.

Opfer, das, (-s, -) žrtev; in der Kirche: daritev; ein Opfer bringen žrtvovati se, žrtvovati kaj; zum Opfer bringen žrtvovati, prinesti v dar; zum Opfer fallen postati žrtev (česa)

opíliti (-im) perf.

1. limare

2. pren. limare, perfezionare, rifinire

3. pren. colpire:
opiliti koga za kaj ingannare, truffare qcn. per qcs.

opīmō -āre -āvī -ātum (opīmus)

1. narediti (delati) kaj rodovitno: terram ad educandos fetus suos Ap.; pren.: venustos uberi facundiā sales Aus.

2. (o)debeliti, (s)pitati, narediti (delati) kaj tolsto: turtures Col.; od tod adj. pt. pf. opīmātus 3 debel, tolst: opimato fluens abdomine venter Aus.

3. metaf. narediti (delati) kaj obilno, polniti, napolniti (napolnjevati): autumnum Aus.

opitulor -ārī -ātus sum (opi-tulus, iz ops in tulo = fero „pomoč prinašajoč“, pomočnik) v pomoč biti, izkaz(ov)ati pomoč, da(ja)ti, nuditi, ponuditi (ponujati) pomoč, (pri)pomoči, pomagati: amico Pl., mulier hospiti oppresso opitulata est Ci., permultum o. ad dicendum Ci., frequentatio, quae plurimum coniecturalibus causis opitulatur Corn., o. inopiae plebis S. pomoči (pomagati), vino aegris Ap.; poseb. kot zdravilo pomagati proti čemu, biti zdravilo za kaj: o. contra vanas species Plin.; non o. s quin: ne id quidem tam breve spatium potest opitulari, quin et mihi adverseris et rem publicam profliges? N. fr. ali quominus: nec illi morum probitas, quominus hāc contumeliā aspergeretur, opitulata est Val. Max.

ȍpklada ž stava: opklada u što stava na kaj

oporékati to abnegate; to contradict; to oppose (čemu something, predlogu a motion); to be opposed to; to express (ali voice) opposition to; to object (to), to repudiate, to dispute (čemu something)

glasno oporékati (ugovarjati) to raise an outcry (ali to clamour) against
temu ni kaj oporékati there is no objection to it

opozoríti to warn

opozoríti koga na kaj to call (ali to direct), to drawl someone's attention to something, to point something out to someone
opozarjam vas, da... I give you warning that...
opozorili so ga, da je v nevarnosti he was warned that he was in danger
on te je bil lepo opozoril he had given you fair warning

op-perior -īrī -pertus sum (prim. ex-perior)

1. intr. čakati: Pl., Ter. idr., ibi diem unum opperitur N., aut ibidem opperiar aut me ad te conferam Ci. ep., cum iis copiis opperiebatur L.

2. trans. čakati, pričakovati koga, kaj: Pl., Ter., Iust., Ap., Sil. idr., nuntios de illis L., tempora sua L., hostem V., classem opperiebatur adversariorum N., imperatorem T., opperiebatur, ut consul attraheretur T., herum opperiar, dum veniat Pl.

Opomba: Star. pf. opperītus sum: Pl.; fut. I opperībō: Pl., Ter., opperībere: Pl., Ter.; imp. opperīminō: Pl.