Franja

sucio umazan, nesnažen; grd, nespodoben

en sucio v surovem stanju (volna); v osnutku
gris sucio umazano siv
juego sucio nefair igra
tener las manos sucias imeti umazane roke (tudi fig)

sucrerie [sükrəri] féminin sladkorna tovarna, cukrarna; pluriel sladkarije, slaščice

aimer les sucreries rad imeti sladkarije

sudicio

A) agg. (m pl. -ci; f pl. -cie, -ce)

1. umazan:
copia sudicia (brutta copia) koncept
avere la coscienza sudicia pren. imeti nečisto vest

2. medel, bled (barva)

3. pren. nepošten, nemoralen; gnusen; nespodoben, opolzek; ekst. podel, zaničevanja vreden:
è uno sudicio strozzino to je nizkoten oderuh

B) m (le sing.) umazanija, umazanost (tudi pren.)

suerte ženski spol (srečen) slučaj; usoda; sreča; srečka; vrsta, sorta; način, stanje, položaj; bikoborba del sporeda bikoborbe

suerte de capa parada s plašči (prvi del bikoborbe)
suerte de varas, suerte de caballos nastop s kopji (drugi del bikoborbe)
suerte de banderillas nastop z metalnimi puščicami (tretji del bikoborbe)
suerte de matar, suerte suprema nastop z meči (zadnji del bikoborbe)
suerte humana človeška usoda
caer en suerte pripasti kot delež; doleteti
entrar en suerte (iz)žreban biti
elegir por suerte izžrebati, določiti po žrebu
sacar por suerte žreb vleči, (iz)žrebati
ser hombre de suerte biti otrok sreče, srečo imeti
tener mala suerte ne imeti sreče, imeti smolo
tener buena suerte srečo imeti
a la suerte na slepo srečo
de baja suerte nizkega stanu
de esta suerte, de tal suerte tako, na ta način
de ninguna suerte nikakor ne
de otra suerte drugače, sicer; razen tega
de primera suerte prvovrsten
de suerte que tako da
por suerte slučajno, na srečo
¡Dios te dé suerte! bog ti pomagaj!
echar suertes žrebati
de todas suertes na vsak način, vsekakor

sufficiency [səfíšənsi] samostalnik
zadostnost, zadostna količina (množina), dovoljnost, zadostna sredstva (za življenje); sposobnost (for za)
zastarelo domišljavost, samovšečnost

a sufficiency of money dovolj denarja, zadostna denarna sredstva
to eat a sufficiency zadosti, dovolj jesti
to have a sufficiency of imeti zadosti, dovolj (česa)
to make a sufficiency of priti na kraj z

sufficiēnte

A) agg.

1. zadosten:
essere sufficiente zadostovati, zadoščati

2. šol. zadostno (ocena)

B) m (le sing.) tisto, kar zadostuje; zadosti:
avere il sufficiente per vivere imeti zadosti za preživljanje

C) m, f ošabnež, ošabnica; nadutež:
fare il sufficiente biti ošaben, nastopati naduto

sufficiēnza f

1. zadostnost:
a sufficienza dovolj
avere sufficienza di qcs. imeti česa zadosti
averne a sufficienza di qcn. ekst. imeti koga dosti

2. pren. nadutost, domišljavost:
aria di sufficienza oholost, nadutost

3. šol. zadostna ocena

sufragio moški spol pomoč; volilni glas

sufragio femenino ženska volilna pravica
sufragio universal splošna volilna pravica
derecho de sufragio pravica glasovanja
misa en sufragio de maša v spomin ...
tener sufragio biti upravičen (imeti pravico) voliti

suggestionner [südžɛstjɔne] verbe transitif sugerirati, vplivati (quelqu'un na koga)

se laisser suggestionner dati si vplivati
elle est très facile à suggestionner ona pusti z lahkoto vplivati nase
se suggestionner sugerirati si, imeti fiksno idejo

súh sec (tudi figurativno) , aride , (mršav) maigre ; (zlato) pur

suh ko trlica, trska maigre comme un clou (ali un squelette, un coucou), sec comme un hareng saur (ali un échalas)
suha južina (pajek) faucheur moški spol, faucheux moški spol
suh kašelj toux sèche
suh kruh pain sec
suho meso viande maigre
suha roba articles moški spol množine en bois
suha zelenjava légumes secs
suha zemlja sol moški spol aride (ali maigre, stérile), terre ženski spol ferme
biti na suhem être à l'abri (ali à couvert, au sec)
biti suh (brez denarja) familiarno être à sec (ali sans le sou, sans un sou, sans un rond), être (complétement) fauché, n'avoir plus un radis, être raide (comme un passe-lacet)
imeti suho grlo avoir la gorge sèche (ali le gosier sec)
hraniti na suhem tenir au sec, conserver en un lieu (ali endroit) sec
na suhem in na vodi, na morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
na suho stopiti aller à terre, débarquer
suho je (vreme) il fait sec

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

súh seco (tudi fig) ; enjuto ; (izsušen) árido ; (mršav) flaco; seco de carnes ; (brez dežja) sin lluvia

suh kot trlica enjuto de carnes, fam delgado como un fideo
suh kruh pan m duro
suh kašelj tos f seca
suho vreme (klima) tiempo m (clima m) seco
suho sadje frutas f pl secas (ali pasas)
suha roba artículos m pl de madera
na suhem en seco
biti suh (brez denarja) estar sin dinero, estar sin blanca, no tener blanca
biti na suhem estar a cubierto de la lluvia
hraniti na suhem conservar en lugar seco
imeti suho grlo tener seco el gaznate
suha južina (pajek) segador m, araña f zancuda
na suhem in na vodi por mar y tierra

sujet [süžɛ] masculin, grammaire osebek, subjekt; snov, predmet, tema; povod, vzrok, motiv; človek (sploh), oseba; médecine pacient

au sujet! k stvari!
au sujet de glede, zaradi
à ce sujet sujet v tej stvari, v tem pogledu, oziru
sans sujet brez razloga, povoda
sujet parlant govoreča oseba, besednik
sujet de thèse predmet doktorske disertacije
un brillant sujet, un sujet d'élite odličen učenec
mauvais sujet graje vredna oseba, malopridnež
inversion féminin du sujet (grammaire) stava osebka za glagol
avoir sujet de imeti razlog (za)
vous n'avez pas sujet de vous plaindre nimate vzroka, da bi se pritoževali
donner sujet de dati povod (za)
s'écarter du sujet oddaljiti se od predmeta
entrer dans le cœur, dans le vif du sujet iti v jedro, v bistvo predmeta
passer d'un sujet à un autre iti z enega predmeta na drugega
il a reçu des reproches au sujet de sa conduite očitali so mu njegovo vedenje
trouver un sujet de comédie, de roman najti snov za komedijo, za roman
ce médecin a trouvé de nombreux sujets pour ses recherches ta zdravnik je našel številne osebe (paciente) za svoje raziskave
protester sans sujet protestirati brez razloga

sujétion [süžesjɔ̃] féminin podložnost, podvrženost, odvisnost; obvezanost; nevšečnost, nadloga, (neprijetna) prisiljenost; (figuré)

sujétion aux passions podložnost strastem
sujétion d'habiter loin de son lieu de travail nevšečnost, nadloga imeti stanovanje dalečod delovnega mesta
maintenir dans la sujétion držati v podložnosti, zatirati

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

súm suspicion

neutemeljen súm unfounded suspicion
zaradi súma izdajstva on suspicion of treachery
imeti koga na súmu to suspect someone, to hold someone in suspicion, to distrust someone
vreči súm na koga to cast (ali to draw) suspicion on someone
zbuditi komu súm to arouse someone's suspicions
imajo ga na sumu, da je špijon he is a suspected spy

súm soupçon moški spol , suspicion ženski spol

biti na sumu éveiller (ali provoquer) les soupçons, se rendre suspect
imeti koga na sumu soupçonner, suspecter quelqu'un
zbuditi sum éveiller (ali exciter, inspirer) des soupçons
zvrniti sum na koga jeter la suspicion sur quelqu'un, faire soupçonner quelqu'un, rendre quelqu'un suspect
odvrniti vsakršen sum écarter tout soupçon
izven vsakega suma au-dessus (ali hors) de tout soupçon, hors de cause

súm (-a) m sospetto:
sum je utemeljen il sospetto è fondato
vedenje, ki vzbuja sum un comportamento che da adito a sospetti
sum leti nanj, nanjo il sospettato è lui, la sospettata è lei
imeti koga na sumu sospettare di qcn.
jur. sum umora sospetto di omicidio

súm sospecha f (za de)

sum za (po)beg sospecha de huida
biti na sumu ser sospechoso (de a/c)
pasti v sum hacerse sospechoso, incurrir en sospecha
imeti koga na sumu sospechar a alg
zbuditi sum inspirar sospecha(s), hacerse sospechoso (de), levantar sospecha
zvrniti, zvaliti sum na koga hacer recaer sospechas sobre alg

sup¹ [sʌp] neprehodni glagol & prehodni glagol
večerjati; pogostiti (koga) z večerjo, dati (komu) večerjo

to sup with Pluto figurativno umreti
to sup cold meat imeti hladno meso za večerjo